Leta 1957 so v Krškem mesarji in peki opravljali pomočniški izpit. V prvi vrsti sedijo mojstri in člani komisije, med tistimi, ki so opravljali izpite, je bila le ena ženska, mesarica Ivanka Pirc, ter tudi Marijan Srovin iz Ljubljane, ki nam je poslal fotografijo.

Fotografija je nastala leta 1958 ob kuharskem tečaju kraških deklet in fantov. Vodila ga je Tončka Kosovel, sestra pesnika Srečka Kosovela, iz Tomaja. Fotografijo hrani Milan Šuc iz Pliskovice (s kravato v prvi vrsti).

Slabšanje sluha ni povezano le s starostjo, pač pa imajo težave s sluhom ljudje vseh starosti, v zadnjem času žal vse več mladih. Res pa je največ starostne naglušnosti, saj ima skoraj polovica starejših od 65 let težave s sluhom. Vendar pa jih veliko manj uporablja slušni aparat, ki te težave znatno omili.

Naglušnost močno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da ukrepamo čim prej. Ne gre namreč le za to, da nekdo slabše sliši, pač pa da sliši govorjenje, a povedanega ne razume. Vzrok za to je, da slabše zaznava predvsem zvoke visokih frekvenc, tako ne sliši zvonjenja telefona, presliši budilko, ne sliši ptičjega petja. Dogaja se, da viša glasnost televizijskega in radijskega sprejemnika, saj ne zmore slediti vsebini, v družbi pogosto prosi sogovornika, naj povedano ponovi … Zdaj je že skrajni čas, da o težavah obvesti osebnega zdravnika, ki mu bo napisal napotnico za specialista otorinolaringologa. Naglušnost je namreč težava, ki ne mine, pač pa se z leti le še slabša. Če je vzrok zanjo v sluhovodu ali srednjem ušesu, govorimo o prevodni naglušnosti, saj je okvarjen prevodni in ojačalni del slušnega organa. V nekaterih primerih je mogoče te vrste naglušnosti odpraviti z zdravljenjem ali operacijo.

Naravni rezervat Škocjanski zatok v Kopru (Sermin) je dom številnim pticam, ki jih opazujete skozi line prenovljenih razglednih ploščadi. Občudujete lahko tudi mogočne boškarine, tradicionalno istrsko govedo, pobožate in morda celo zajahate katero od kamarških kobil ali se sprehodite po lepo urejeni krožni poti.

V soboto, 4. marca 2017, pa obiskovalce vabijo na dan odprtih vrat. Že od osme ure dalje boste prebivalce zatoka spoznavali s pomočjo ornitologov, ki vas bodo sprejeli na razgledni terasi centra za obiskovalce (prvo nadstropje). Tu bodo ves dan tudi predstavljali optično opremo.

 V soboto, 4. marca, se bodo pohodniki že štiriindvajsetič  podali na Jurčičevo pot. Start je med 7. in 10. uro zjutraj v starem mestnem jedru Višnje Gore, kjer poravnate startnino (3 evre) in opravite prvo žigosanje pohodnega dnevnika. Med potjo in na cilju bo poskrbljeno za dobro okrepčilo.

 Petnajstkilometrska pot se v Višnji Gori začne strmo navkreber mimo Starega gradu grofov Višnjegorskih do Polževega, kjer si lahko ogledate cerkvico sv. Duha. Nato se pot spusti proti Muljavi, na poti bo čas za ogled  cerkvice sv. Janez Krstnika. Na Muljavi bo seveda odprta Jurčičeva domačija.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije imajo precej pripomb k predlogu  zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v javni obravnavi še do srede marca. Prepričani so, da je bilo besedilo pripravljeno prehitro, zato so nekatere rešitve nepremišljene ali pomanjkljive, zato bi moralo ministrstvo za zdravje upoštevati pripombe in prenovljen predlog ponovno dati v javno obravnavo.

Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, ne želijo kritizirati ali celo rušiti prizadevanj ministrstva, pač pa izboljšati določene rešitve, saj imajo v svojih vrstah številne strokovnjake in obilo znanja ter izkušenj. Predvsem jih moti, da vlada, če že dela reformo zdravstvenega sistema, ni pripravila celotne zakonodaje s področja zdravstva. Potrebovali bomo tudi usklajeno pokojninsko zakonodajo, saj predlog zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi spremembe v zvezi z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi.

Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. Po letu 1300 pa so se v Evropi v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. Slovenci pustno tradicijo zelo negujemo. Lepo je za nekaj dni ali vsaj za par ur pozabiti na težave  - ali zanje okriviti norčavega Pusta ...  Veliki karnevali so vedno odlično obiskani. Morda boste obiskali katerega od predstavljenih.

V Ljubljani so tema Zmajevega karnevala slovenski literarni junaki. Sprevod bo krenil v soboto, 25. februarja, ob 11. uri iz Novega trga čez Šuštarski most na Mestni trg nato bo zavil na Stritarjevo ulico in Prešernov trg ter naprej po Wolfovi ulici na Kongresni trg. Tam se bo pustno rajanje začelo že ob 11. uri, Za ljubljanski karneval so značilne zlasti otroške skupinske maske iz vrtcev in šol, pridružujejo pa se jim tudi tradicionalne etnološke maske in gostujoče skupine iz Hrvaške.

Medgeneracijski konflikt, o katerem je večkrat slišati v javnosti, ne obstaja, je pa mlajši in starejši generaciji skupno to, da sta (zaradi premalo ali preveč let) obe odrinjeni na rob družbenega dogajanja in izločeni iz odločanja o zadevah, ki zadevajo prav njih.

 A le z okrepljenim medgeneracijskim partnerstvom bomo kos vsem izzivom sodobne družbe, je temeljno poročilo posveta o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti, ki ga je pripravil Mladinski svet Slovenije (MSS) v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Na njem so sodelovali Tin Kampl, predsednik MSS, mag. Marijana Bednaš, namestnica direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj, Janez Sušnik, predsednik ZDUS, in Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.