Kljub velikemu številu obiskovalcev, ki vsako leto pridejo na knjižni sejem, Slovenci premalo beremo. Podatki namreč kažejo, da 48 odstotkov prebivalcev ni v zadnjem letu kupilo niti ene knjige, 42 odstotkov pa jih ni v zadnjem letu prebralo niti ene knjige. Kar pa je še posebej zaskrbljujoče: kar 25 odstotkov odraslih Slovencev je funkcionalno nepismenih, to pomeni, da ne razume vsebine prebranega, ne zna izpolnjevati obrazcev, ne zna brati voznih redov ali navodil za uporabo ipd ….

Višja bralna kultura je eden od ključnih elementov ekonomskega uspeha in odločilen predpogoj za dejavno življenje in delo sedanjih in bodočih generacij prebivalk in prebivalcev Slovenije, so prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so predlagali določene ukrepe. Tako so na pravkar zaključenem 32. Slovenskem knjižnem sejmu minister za kulturo  Anton Peršak, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in Samo Hribar Milič iz Gospodarske zbornice Slovenije podpisali Memorandum Slovenija bere, začela pa se je tudi nacionalna kampanja za izboljšanje bralne pismenosti.

Pričakovana življenjska doba v večini držav Evropske unije presega 80 let, vendar pa to ne pomeni nujno tudi več let zdravega življenja. Približno 50 milijonov ljudi v EU boleha za različnimi kroničnimi boleznimi, zaradi njih vsako leto umre več kot pol milijona delovno sposobnih ljudi, sta v skupnem poročilu zapisala Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

S politikami za spodbujanje dobrega zdravja in preprečevanje bolezni ter učinkovitim zdravstvenim varstvom bi lahko Evropska unija rešila številna življenja in prihranila milijarde evrov. Kar 550 tisoč delovno sposobnih ljudi namreč vsako leto umre zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. 16 odstotkov odraslih je debelih (11 % več kot leta 2000), vsak peti odrasli še vedno kadi. Za obvladovanje tega stanja zato  potrebujemo učinkovitejše  in dostopnejše zdravstvene sisteme,  saj 27 odstotkov pacientov zdravniško pomoč poišče na urgentni službi. Najmanj 15 odstotkov izdatkov za zdravstvo plačajo pacienti sami, pri čemer so med državami ogromne razlike. Pri revnih evropskih državljanih je verjetnost, da bodo težko dobili ustrezno zdravstveno oskrbo zaradi finančnih razlogov, v povprečju 10-krat večja kot pri tistih, ki so premožnejši.

 Jutri, v petek, 25. novembra, se bo v Ljubljani začelo veselo božično-novoletno dogajanje. Na Prešernovem trgu se bodo po kratkem kulturnem programu in nagovoru župana ob 17.15 prižgale lučke praznične osvetlitve v mestu.

Prižig lučk običajno pospremi navdušena množica, ki se potem razlije med stojnice ali na brezplačne glasbene, gledališke, otroške in še kakšne prireditve, ki jih v naslednjih tednih ne bo manjkalo. Dostop na prireditve bo lažji, saj bo vse do prvega januarja mogoče brezplačno parkirati na Vodnikovem trgu (tržnica) in sicer od ponedeljka do sobote: od 18.30 do 5. ure zjutraj, ob nedeljah in prazniki pa ves dan, do 5. ure naslednjega dne.

 Včasih mine skoraj stoletje, da se ti uresničijo sanje. 98-letna Elsa Velloume si ni mislila, da bo lahko kdaj pogledala s prepadnih sten okrog 1000 metrov visokega  gorovja Sainte-Baume na jugu Francije, ki se dvigajo nad njeno vasico. Pri devetih otrocih ni bilo časa, da bi se povzpela navzgor in si izpolnila željo, a je pogosto govorila, da bo verjetno od zgoraj pogledala na goro šele, ko jo bo bog vzel k sebi.

Za 98. rojstni dan ji je vnuk podaril vožnjo z ultralahkim letečim motorjem. Ni se branila, toplo so jo oblekli in zavili, kajti med poletom ni bilo med njo in zemljo nič drugega kot zrak. Dobila je očala in čelado in s pilotom sta odbrzela navzgor, skoraj do neba, je povedala pozneje, ko sta pristala na njenem dvorišču.

Danes ob 18. uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma slovesna akademija ob  odprtju  32. Slovenskega knjižnega sejma Častna gostja sejma in osrednja govornica bo italijanska založnica in pisateljica Elisabetta Sgarbi. Vse do 27. novembra boste lahko na sejmu poslušali pogovore z literarnimi ustvarjalci, debate o določenih temah, izbirali boste lahko med kar tristo spremljevalnimi dogodki, srečali svojega priljubljenega avtorja, brskali med knjižnimi novostmi založnikov in drugih razstavljavcev in kupovali knjige pod ugodnimi pogoji.

Začel se je Evropski teden zmanjševanja odpadkov (trajal bo do 27. novembra), ki je namenjen osveščanju in konkretnim aktivnostim za zmanjševanje odpadne embalaže. Embalaža je vsak material, ki obdaja, varuje ali hrani izdelek na poti od proizvajalca do končnega uporabnika. To so tudi izdelki za polnjenje, kot so lončki, papir, plastične posode, kartonske škatle in podobno.

Embalaža postaja vse večji globalni problem, saj je proizvajamo in porabljamo preveč. Poglejmo številke.

- Po svetu vsako minuto porabimo več kot milijon plastičnih vrečk.

 Darinka Vehovar, upokojena socialna delavka, je imela od nekdaj posluh za stiske drugih ljudi. Da bi jim pomagala in v njih vzbudila duh veselja, za kar pravi, da »je moč, ki dviga našo dušo«, je oblikovala Kocko modrosti. Zamislila si je, da posameznik zjutraj vrže leseno kocko in prebere modrost, ki je zapisana na vsaki od šestih ploskev (Vedno upaj; Nasmej se; Bodi kot otrok …). Ta modrost je priložnost za premišljevanje, moto dneva, lahko navdihuje, pomaga pri težavah, negotovostih, konfliktih ali pa je namig, katero pot ubrati.Enak namen ima tudi virtualna kocka, ki jo lahko vržete s s klikom na spletni strani www.kockamodrosti.si/.

 Če vas ni strah zemeljskih peklenščkov, parkeljnov in hudobcev vseh vrst, pridite jutri, v soboto, 19. novembra, v Goričane pri Medvodah. Tam bo namreč potekala tradicionalna etnološka prireditev »5. Noč parkeljnov v Goričanah«.

Več kot 350 jih bo ropotalo, vreščalo ter na vse mogoče načine strašilo staro in mlado, saj se je na shod prijavilo kar 19 skupin iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Ob 18. uri se bo začel mimohod, na katerem se predstavijo maske, ki jih sodelujoči večinoma naredijo sami, zagotovo pa ga bo spremljal ogenj, hrušč in trušč in tisoče vragolij.

 Izdelovanje raznovrstnih rož iz papirja je med Slovenkami (pa tudi kak moški se znajde vmes) vedno bolj priljubljeno. Za delo potrebujejo le krep papir, škarje, žico in nekaj lepila ter domišljijo in veliko potrpljenja. Zlasti starejše ustvarjalke se zelo trudijo, da to ročno ljudsko spretnost kot kulturno dediščino prenašajo na mlajše rodove.

Kaj vse znajo in kako nastajajo posamezni cvetovi ali kar celi šopki, aranžmaji, venci ali butarice, … si lahko ogledate 19. in 20. novembra v veliki športni dvorani na Vranskem na četrti vseslovenski razstavi papirnatega cvetja. Veliko pozornosti bo namenjene prazničnim dekoracijam.