Ministrstvo za kmetijstvo je novembra lani začelo s triletnim projektom Naša super hrana, s katerim želi spodbuditi prehranjevanje z lokalno pridelano in predelano hrano, hkrati pa potrošnike seznaniti s sistemom sledljivosti »od vil do vilic«. Slovenska hrana je varna in kakovostna, trdijo na ministrstvu, z nakupom lokalne hrane pa lahko potrošniki pomagajo domačim pridelovalcem in predelavi.

Razlogov, zakaj  kupovati domačo, lokalno hrano je kar nekaj. Sadje in zelenjava lokalnega izvora imata zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa tudi višjo hranilno vrednost - torej imata več vitaminov in antioksidantov. Vsebujeta tudi manj pesticidov in manj konzervansov kot hrana, ki prepotuje dolgo pot do krožnika, saj so roki njenega trajanja krajši. Doma pridelani sadeži so bolj zreli, sveži  in polnejšega okusa, četudi na videz niso brezhibni in so manj obstojni.  Pomembna je tudi genska pestrost, saj lokalni proizvajalci gojijo več različnih vrst sadja in zelenjave, s čemer zagotovijo daljšo žetveno sezono, boljši videz in boljši okus pridelkov.

Že nekaj let po različnih krajih delujejo Centri ponovne uporabe (CPU), kamor lahko prinesete odvečne stvari, ki se vam valjajo po stanovanju, v kleti ali na podstrešju. Morda komu še pridejo prav, hkrati pa odsluženim stvarem omogočite novo uporabo, namesto da bi jih vrgli med smeti.

V centrih prineseno prenovijo, popravijo, prebarvajo, sešijejo ali restavrirajo in jim tako podaljšajo življenjsko dobo. Prenovljene stvari pa prodajo po simbolični ceni. Prinesete lahko kose pohištva, belo tehniko, male gospodinjske aparate, igrače, oblačila, posodo in podobne stvari. Občasno pripravljajo še druge dogodke, predavanja, predstavitve ali delavnice. Več informacij najdete na spletni strani: www.cpu-reuse.com.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na izredni seji razpravljala o beli knjigi o pokojninah in temeljna stališča strnila v posebno deklaracijo, ki so jo posredovali vladi.

Po mnenju ZSSS mora biti glavni cilj pokojninske reforme dostojne pokojnine in šele nato finančna vzdržnost javne pokojninske blagajne.  Zato se mora država organizirati tako, da bo zagotavljala ta cilj, ne pa da pokojninske pravice z reformo prilagaja zmožnostim proračuna. Sindikati dodajajo, da je treba v pokojninskem sistemu v skladu z načeli socialne države ohraniti vse elemente solidarnosti in dodajajo, da je bela knjiga o pokojninah »le še en vladni dokument za večanje pravic bogatih in znižanje pravic revnejših«. Hkrati opozarjajo, da pokojninska reforma ne bo uspešna, če mladim in ostalim iskalcem zaposlitve ne bodo dostopna kakovostna delovna mesta z dostojnim plačilom ter če ne bo delo prilagojeno delovnim zmožnostim starejših.

 Že skoraj ves teden smo v novem letu in velja se spomniti, katere zakonske spremembe so začele veljate v letu 2017 – poleg seveda najbolj razvpitega 2. januarja, ki je vnovič postal dela prost dan.  Navajamo jih še nekaj.

 Samostojna izbira dimnikarja: Veljati je začel nov zakon o dimnikarskih storitvah. Temeljna novost je ta, da si lahko uporabniki sami izberejo izvajalca dimnikarskih storitev za dobo enega leta. Dimnikarska podjetja tako po novem ne bodo več omejena na območja. Kdor dimnikarja ne bo izbral do konca junija, se bo štelo, da je zadovoljen s trenutnim izvajalcem. Zakon uvaja tudi licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev in določa  najvišje cene.

Dobri ljudje so še med nami

Revija Ženska, ki nadaljuje tradicijo Naše žene, je že triindvajsetič zapored izpeljala akcijo Ljudje odprtih rok. V njej predstavljajo srčne posameznike, skupine in podjetja, ki si zaslužijo vsaj simbolno priznanje za svojo dobrodelno, človekoljubno in naravovarstveno dejavnost. Letos so bili med nominiranci družina Žižek Lipič iz Dokležovja, Zavod Mačja hiša iz Celja, Primož Mihelič iz Novega mesta, Tončka Pisnik iz Lovrenca na Pohorju, Projekt Zlate mreže Prostofer, Jelka Verbič iz Postojne, Klemen Grašič iz Križ pri Tržiču, podjetje OMV Slovenija, Nuša Rustja iz Novega mesta, Jana Dular iz Jurke vasi, Marija Snežna Paulin Košir z Golnika, prim. Jasna Čuk Rupnik iz Ljubljane, dr. Eva Stergar iz Ljubljane, dr. Marinka Vovk iz Slovenskih Konjic ter Vesna Žist iz Drašičev pri Metliki.

O hrani za boljšo mišično moč je bilo govora v eni izmed decembrskih televizijskih oddaj Dobro jutro, saj je bila revija Vzajemnost pokrovitelj stalne rubrike Marije Merljak. Ta je v goste povabila domače kuharske mojstre z vseh koncev.

Iz Zagorja so člani društva Funšterc team Boben-Čeče s sabo v Ljubljano pripeljali kar pol kuhinje, celo štedilnik na drva, na katerem so cvrli mast. Nuša Gregorčič je predstavila tradicionalno knapovsko malico: funštrc ali knapovsko sonce, ki so ga poplaknili s črno kavo. Če pa so ga imeli za kosilo, so zraven pripravili regrat z jajcem in ga zabelili s toplimi ocvirki.

Kdor koli je kdaj sodeloval v kakšnem pevskem zboru, mu ime Jože Leskovar zagotovo ni neznano. Za zbore je priredil oziroma harmoniziral številne pesmi, posebej so mu bile pri srcu ljudske pesmi, in izdal je več pesmaric. Poleg tega ima veliko zaslug, da v Slovenj Gradec z vsega sveta prihajajo ljubitelji glasbenih del Huga Wolfa in da je v njegovi rojstni hiši urejen muzej. Pri svojem zavzemanju za priznanje skladatelja, ki je veljal za nemškega, je naletel na številna nasprotovanja. A glasbe ne moremo ločevati z mejami, umetnik je umetnik, je prepričan Leskovar, tudi sam glasbenik z dušo in telesom.