-
Trgatev po madžarsko
Na začetku oktobra se je avtobus veselih naročnikov in bralcev Vzajemnosti v organizaciji turistične agencije Kompas odpravil na Madžarsko, točneje na Blatno jezero. Malo so delali (obirali grozdje in se preizkusili še v drugih vinogradniških opravilih), še bolj pa uživali ob šegah in navadah ciganske ohceti ter v odlični madžarski kulinariki. (Besedilo in fotografija: R. Š.)
Pogovor o demenci
Demenca, ki je sodobna medicina še ne zna pozdraviti, postaja ena najdražjih bolezni, prizadene pa tudi svojce. Zadnja leta se v javnosti vedno več govori o bolezni, skrbi za obolele osebe in svojce, a koristnih nasvetov in informacij ni nikoli dovolj. Zato revija Vzajemnost vabi na pogovor o demenci, ki bo v novomeški knjižnici Mirana Jarca v torek, 15. novembra, ob 18. uri.
-
Krvni strdki so nevarni
Krvni strdki (tromboza) povzročajo zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza). Srčni infarkt in možganska kap nastaneta kot posledica arterijske tromboze. Venska tromboza in pljučna embolija (s skupnim imenom venska trombembolija) pa nastaneta zaradi krvnih strdkov v venskem žilnem sistemu. Pogosteje nastane pri bolnikih po večjih kirurških posegih, pri slabo premičnih bolnikih in bolnikih z rakom, pri ženskah tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije. Na vensko trombozo lahko sumimo pri oteklini, ki sega od stopala do meč, če pa so zamašene vene nad kolenom, tudi do stegna in vse do dimelj. Bolečina v prizadetem udu je lahko rahla do zelo huda. Včasih je lahko prvi znak venske tromboze že pljučna embolija. Bolnika duši, hitro diha in ima bolečine v prsnem košu. Že ob prvih znakih je treba takoj k zdravniku ali še bolje – poklicati rešilni avtomobil.
-
Kateri skalnat lepotec je na sliki?
Odgovor pošljite do 15. novembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.
Odgovor iz oktobrske številke: Fotografski utrinek je iz Rogaške Slatine.
Copate prejme: Stanka Koncilija, Mengeš.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
-
Koliko uradnih jezikov je v Evropski uniji?
Odgovor pošljite do 15. novembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, in ga označite s pripisom »Miselni oreh« ali pa ga sporočite po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.
Rešitev iz oktobrske številke: Na prvem Ljubljanskem maratonu leta 1996 je teklo 673 tekačev.
-
Kogar zanima izdelovanje papirnatega cvetja ali pa samo občuduje to spretnost, zagotovo pozna Martino Felicijan z Vranskega. Že desetletja z veseljem deli svoje znanje in tudi na festivalu za tretje življenjsko obdobje je bila pri njeni stojnici (v sklopu Dežele Celjske je bila predstavnica občine Vransko) vedno gneča.
Izdelovanje rož iz papirja je stara ljudska spretnost, ki se je na Vranskem ohranila, ker po tradiciji papirnato cvetje vpletajo med zelenje v velikonočne butarice. »Ko sem se pred petdesetimi leti primožila v kraj, sem imela srečo, da so bile še žive gospe, ki so to znale in so mi tudi pokazale. Sprva sem bila plašna, delala sem sama zase, potem me je pa kar potegnilo noter. Od vsepovsod se pridejo učit k meni ali grem sama naokrog. Tudi zunaj Slovenije. Prosvetno društvo v Trstu me je že večkrat povabilo, bila sem že pri koroških Slovencih. Slovenci, ki živijo na tujem, so še bolj željni znanja, ker se tako nekako bolj čutijo povezani z domovino. Zdi se mi prav, da tisto, kar znam, delim naprej. Saj tudi sama z veseljem pogledam, kako delajo drugi. Pa ne da bi posnemala, pač pa se še kaj naučim in po svoje uporabim,« pravi sogovornica, ki je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Zamisli za cvetoče umetnine dobi največkrat ponoči, takrat jih tudi najpogosteje izdeluje.
-
LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Četrto srečanje Zveze društev upokojencev območja Ljubljana Vič-Rudnik je potekalo v Notranjih Goricah. Srečanja se je udeležilo 330 upokojencev iz 18 društev, in ker jim je šlo na roko tudi vreme, so preživeli zares lep dan. Udeležence je nagovorila predsednica Društva upokojencev Notranje Gorice-Plešivica Metka Marinčič, nato pa še Metod Ropret, župan občine Brezovica, predsednik Zveze društev upokojencev območja Ljubljana Vič-Rudnik Anton Slak in podpredsednica Zdusa Vera Pečnik.
-
Sedem desetletij v zborniku
Ob 70. obletnici delovanja so pri Zdusu izdali Zbornik 1946–2016, ki govori o sedem desetletij dolgi poti društvene organiziranosti upokojencev, reorganizacijah, kot jih je zahteval čas, o spremembah, iz katerih ugotavljamo, kako pomembna je bila ne samo oblika organiziranosti, ampak tudi vsebina delovanja društva v skrbi za pravice upokojencev. Predstavlja pokrajinske zveze društev upokojencev, predsednike od ustanovitve do danes, statistične podatke o dejavnosti upokojencev v društvih (pevski zbori, likovniki, športniki …).
-
Različne ocene
Včasih smo ali so gradili avtoceste zato, ker naj bi bila po njih vožnja varnejša in hitrejša. V ta namen sta na avtocestah fizično ločena dela ceste za nasprotno stran vožnje. Del ceste, ki je določen za eno smer, pa ima najmanj dva vozna pasa in večinoma še odstavni pas. Da ne bi na cesto prišle živali, je cesta ograjena.
Skratka v primerjavi z dvosmerno regionalno cesto, kjer je dovoljena uporaba vsem udeležencem v prometu in je dostopna živalim in je običajno brez pločnika, je na avtocesti veliko manj dogodkov, ki zahtevajo ukrepanje voznika. V Motoreviji sem prebral, da se je od vseh hujših prometnih nesreč v letu 2015 na avtocestah zgodilo nekaj manj kot 7 odstotkov nesreč, torej sklepam, da je po njih vožnja res varnejša.
-
V spomin na 30 let službovanja na Blejskem otoku se je družina Bijol fotografirala leta 1936. Fotografijo hrani Tone Bijol iz Vuzenice, sin Jožeta (stoji drugi z leve strani).
Prekmurska dekleta so se leta 1951 odpravila na sezonsko delo v Ovčaro pri Vukovarju, kjer so pomagale žeti konopljo. Fotografijo hrani Veronika Čučkovič iz Apač (stoji prva z leve).
Na fotografiji iz leta 1914 sta mati in hči, obe Frančiški Janežič s Spodnje Slivnice pri Grosupljem. Fotografijo hrani Alojz Gruden s Spodnje Slivnice, eden od šestih otrok deklice na sliki, ki bi bila danes babica 13 vnukom, imela pa bi tudi 26 pravnukov in dva prapravnuka.
-
Zdenka Vinšek z Iga si je kot mladostnica predstavljala, da bo študirala kakšno umetniško smer: zanimali so jo tako slikarstvo in glasba kot gledališče. A je naneslo drugače in je te svoje talente s pridom izkoristila kot diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok. Najdlje in najintenzivnejše pa jo skozi življenje spremlja slikanje. Njena najljubša tehnika je akvarel, »ker je adrenalinska tehnika, saj do konca ne veš, ali bo slika uspela ali ne. Tu namreč popravkov ni.« Blizu ji je realizem, vendar ne želi motivov le preslikavati, pač pa vedno doda nekaj svojega in ustvarja domišljijske kompozicije. Njena posebnost so risbe s področja figuralike. Všeč so ji tudi ilustracije, tako je ilustrirala strokovne članke in igrice za otroke v reviji Otroci in dve pesniški zbirki.
