ŠENTJUR

Člani Društva upokojencev Šentjur so praznovali 66. obletnico ustanovitve društva. Nova predsednica društva Silva Koželj je povedala, da društvo šteje kar 868 članov, hkrati pa je izrazila obžalovanje ob dejstvu, da se mlajši upokojenci vse manj vključujejo v društvo. Zadovoljna je z dosežki članov, še posebej so se izkazali športniki, saj so na športnih igrah, ki jih organizira celjska pokrajinska zveza društev upokojencev, dosegli odlične rezultate. Pohvalila je prostovoljke, ki v okviru projekta Starejši za starejše skrbijo prav za najranljivejšo skupino ljudi in omenila, da so letos ponovno okrepili sodelovanje z banko hrane, tako da so prostovoljke kar nekaj paketov razdelile med pomoči potrebne. Dejavnosti, ki se jih udeležuje največje število članov, so praznovanja, letovanja, izleti, planinarjenje in pohodništvo, organizirajo pa tudi oglede opernih ali gledaliških predstav, prirejajo proslave in praznovanja, ki jih popestrijo nastopi njihovih članov.

Spominčice so tudi v Zgornjem Posočju

Svojci in osebe z demenco z obsežnega območja Posočja od Podbrda, Tolmina, Kobarida, Bovca pa do Trente se lahko pridružite prostovoljkam vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17. uri v tolminskem domu upokojencev.

Spominčica Zgornjega Posočja združuje prostovoljce, nekaj svojcev in strokovne delavke. Organizirajo pogovore v skupini, srečanja, predavanja, ki so namenjena tudi širši javnosti, svojce učijo, kako se morajo obvarovati pred izgorelostjo, kako naj delujejo kot celotna družina in si med seboj pomagajo. Aktivno sodelujejo tudi s Slovenskim združenjem za pomoč pri demenci. »Spominčice« iz varovanih stanovanj in tolminskega doma upokojencev pa peljejo tudi na izlete.

3. stotnija Lovskega bataljona se je fotografirala v Kanalu leta 1912. Komaj je Janez Ribnikar iz Seničnega (četrti z leve v prvi vrsti) odslužil triletni »kadrovski rok«, je bil vpoklican v vojsko, saj se je začela prva svetovna vojna. Tako je v vojaški uniformi prebil kar sedem let in sedem mesecev. Fotografijo je poslal njegov sin Janez Ribnikar iz Tržiča.

Barbara Mandelc iz Radovljice je po moževi smrti na eni izmed front prve svetovne vojne ostala sama s sedmimi otroki. Z velikim trudom je vse spravila h kruhu. Fotografijo hrani njena vnukinja Joži Zaplotnik iz Naklega.

Kljub velikemu številu obiskovalcev, ki vsako leto pridejo na knjižni sejem, Slovenci premalo beremo. Podatki namreč kažejo, da 48 odstotkov prebivalcev ni v zadnjem letu kupilo niti ene knjige, 42 odstotkov pa jih ni v zadnjem letu prebralo niti ene knjige. Kar pa je še posebej zaskrbljujoče: kar 25 odstotkov odraslih Slovencev je funkcionalno nepismenih, to pomeni, da ne razume vsebine prebranega, ne zna izpolnjevati obrazcev, ne zna brati voznih redov ali navodil za uporabo ipd ….

Višja bralna kultura je eden od ključnih elementov ekonomskega uspeha in odločilen predpogoj za dejavno življenje in delo sedanjih in bodočih generacij prebivalk in prebivalcev Slovenije, so prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so predlagali določene ukrepe. Tako so na pravkar zaključenem 32. Slovenskem knjižnem sejmu minister za kulturo  Anton Peršak, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in Samo Hribar Milič iz Gospodarske zbornice Slovenije podpisali Memorandum Slovenija bere, začela pa se je tudi nacionalna kampanja za izboljšanje bralne pismenosti.

Pričakovana življenjska doba v večini držav Evropske unije presega 80 let, vendar pa to ne pomeni nujno tudi več let zdravega življenja. Približno 50 milijonov ljudi v EU boleha za različnimi kroničnimi boleznimi, zaradi njih vsako leto umre več kot pol milijona delovno sposobnih ljudi, sta v skupnem poročilu zapisala Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

S politikami za spodbujanje dobrega zdravja in preprečevanje bolezni ter učinkovitim zdravstvenim varstvom bi lahko Evropska unija rešila številna življenja in prihranila milijarde evrov. Kar 550 tisoč delovno sposobnih ljudi namreč vsako leto umre zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. 16 odstotkov odraslih je debelih (11 % več kot leta 2000), vsak peti odrasli še vedno kadi. Za obvladovanje tega stanja zato  potrebujemo učinkovitejše  in dostopnejše zdravstvene sisteme,  saj 27 odstotkov pacientov zdravniško pomoč poišče na urgentni službi. Najmanj 15 odstotkov izdatkov za zdravstvo plačajo pacienti sami, pri čemer so med državami ogromne razlike. Pri revnih evropskih državljanih je verjetnost, da bodo težko dobili ustrezno zdravstveno oskrbo zaradi finančnih razlogov, v povprečju 10-krat večja kot pri tistih, ki so premožnejši.

 Jutri, v petek, 25. novembra, se bo v Ljubljani začelo veselo božično-novoletno dogajanje. Na Prešernovem trgu se bodo po kratkem kulturnem programu in nagovoru župana ob 17.15 prižgale lučke praznične osvetlitve v mestu.

Prižig lučk običajno pospremi navdušena množica, ki se potem razlije med stojnice ali na brezplačne glasbene, gledališke, otroške in še kakšne prireditve, ki jih v naslednjih tednih ne bo manjkalo. Dostop na prireditve bo lažji, saj bo vse do prvega januarja mogoče brezplačno parkirati na Vodnikovem trgu (tržnica) in sicer od ponedeljka do sobote: od 18.30 do 5. ure zjutraj, ob nedeljah in prazniki pa ves dan, do 5. ure naslednjega dne.

 Včasih mine skoraj stoletje, da se ti uresničijo sanje. 98-letna Elsa Velloume si ni mislila, da bo lahko kdaj pogledala s prepadnih sten okrog 1000 metrov visokega  gorovja Sainte-Baume na jugu Francije, ki se dvigajo nad njeno vasico. Pri devetih otrocih ni bilo časa, da bi se povzpela navzgor in si izpolnila željo, a je pogosto govorila, da bo verjetno od zgoraj pogledala na goro šele, ko jo bo bog vzel k sebi.

Za 98. rojstni dan ji je vnuk podaril vožnjo z ultralahkim letečim motorjem. Ni se branila, toplo so jo oblekli in zavili, kajti med poletom ni bilo med njo in zemljo nič drugega kot zrak. Dobila je očala in čelado in s pilotom sta odbrzela navzgor, skoraj do neba, je povedala pozneje, ko sta pristala na njenem dvorišču.