Na fotografiji iz leta 1923 je Franc Klugler (1843–1925), delovodja pri gradnji južne železnice Dunaj–Trst. Fotografijo hrani njegov pravnuk Janez Zadravec iz Ljubljane.

Kostanjevica je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja zelo razgibano mesto. Na fotografiji so igralci iz igre Divji lovec. Med njimi so sorodniki Marije Grlovič iz Kostanjevice, teta Fani Penca in stric Jože Kavčič, ki sta igrala glavni vlogi, ter oče Ivan Kavčič.

Gardni poročnik Franc Bezjak iz Markovcev pri Ptuju se je leta 1938 poročil z izvoljenko Anico. Zakon je trajal le tri leta, saj je leta 1941, ko so nemške sile napadle Jugoslavijo, padel. Fotografijo hrani nečakinja Marija Toplak s Ptuja.

Ljudska univerza Celje vabi upokojence na začetni tečaj računalništva, ki bo v sredo, 15. februarja 2017.

 Tečajniki se bodo podrobneje seznanili z delovanjem osebnega računalnika, s pisanjem, oblikovanjem in shranjevanjem besedil, ustvarili bodo elektronski naslov in se naučili pošiljati elektronsko pošto ter se naučili iskati informacije po svetovnem spletu.

 Tisti, ki osnove računalništva že poznajo, bi pa radi nadgradili svoje znanje pa se lahko udeležijo nadaljevalnega tečaja, ki bo potekal istočasno.  Naučili se bodo urejati težja besedila, shranjevati fotografije in urejati albume, kopirati besedila iz interneta ter še bolj koristno uporabljati elektronsko pošto.

 Jutri, 28. januarja, bomo že desetič zapored obeležili evropski dan varstva osebnih podatkov. To je priložnost za premislek o tem, ali v vsakdanjem življenju dovolj dobro varujemo svojo zasebnost. Ali v trgovini brez pomisleka izpolnite anketo, ki zahteva naslov in telefonsko številko, v zameno za manjše darilo? Ali ste pripravljeni povedati svoje podatke celo po telefonu ali jih poslati po elektronski pošti, da bi sodelovali v nagradni igri? V tem primeru se ne smete razburjati, če boste domov dobivali reklamno pošto ali vas bodo z raznimi ponudbami klicali po telefonu. 

Prvega februarja bodo začele veljati spremembe in dopolnitve Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Največja novost je ta, da upravičencem do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, ki imajo v lasti stanovanje ali hišo, katere vrednost ne presega 120.000 evrov ne bodo več vpisane zaznambe na njihovih nepremičninah, prav tako svojcem ne bo treba te pomoči vračati.

 Trenutno varstveni dodatek prejema manj kot 11 tisoč starejših, le 13 med njimi jih ima v lasti nepremičnino, ki je vredna več kot 120 tisoč evrov. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakujejo, da bo vloge v prihodnjih dneh vložilo vsaj še pet tisoč ljudi, ki so do varstvenega dodatka upravičeni. Svetujejo jim, da to storijo še v januarju, saj bodo v tem primeru prvo nakazalo prejeli že februarja.

 Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njen namestnik Tone Dolčič sta včeraj obiskala Zvezo društev upokojencev Slovenije. Pogovarjali so se o različnih temah: o možnosti za vzpostavitev zagovornika ali varuha starejših, o neenakosti v domovih za starejše, o deložacijah, demenci in  nujnih sprememb zakonodaje.

Med drugim so govorili tudi o revščini, saj je pod pragom tveganja revščine leta 2015 živelo že več 27 odstotkov upokojencev. Tudi nasilje nad starejšimi so omenili, ki ga starejši ne želijo prijaviti, saj ga najpogosteje izvajajo njihovi najbližji.

Ministrstvo za kmetijstvo je novembra lani začelo s triletnim projektom Naša super hrana, s katerim želi spodbuditi prehranjevanje z lokalno pridelano in predelano hrano, hkrati pa potrošnike seznaniti s sistemom sledljivosti »od vil do vilic«. Slovenska hrana je varna in kakovostna, trdijo na ministrstvu, z nakupom lokalne hrane pa lahko potrošniki pomagajo domačim pridelovalcem in predelavi.

Razlogov, zakaj  kupovati domačo, lokalno hrano je kar nekaj. Sadje in zelenjava lokalnega izvora imata zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa tudi višjo hranilno vrednost - torej imata več vitaminov in antioksidantov. Vsebujeta tudi manj pesticidov in manj konzervansov kot hrana, ki prepotuje dolgo pot do krožnika, saj so roki njenega trajanja krajši. Doma pridelani sadeži so bolj zreli, sveži  in polnejšega okusa, četudi na videz niso brezhibni in so manj obstojni.  Pomembna je tudi genska pestrost, saj lokalni proizvajalci gojijo več različnih vrst sadja in zelenjave, s čemer zagotovijo daljšo žetveno sezono, boljši videz in boljši okus pridelkov.

Že nekaj let po različnih krajih delujejo Centri ponovne uporabe (CPU), kamor lahko prinesete odvečne stvari, ki se vam valjajo po stanovanju, v kleti ali na podstrešju. Morda komu še pridejo prav, hkrati pa odsluženim stvarem omogočite novo uporabo, namesto da bi jih vrgli med smeti.

V centrih prineseno prenovijo, popravijo, prebarvajo, sešijejo ali restavrirajo in jim tako podaljšajo življenjsko dobo. Prenovljene stvari pa prodajo po simbolični ceni. Prinesete lahko kose pohištva, belo tehniko, male gospodinjske aparate, igrače, oblačila, posodo in podobne stvari. Občasno pripravljajo še druge dogodke, predavanja, predstavitve ali delavnice. Več informacij najdete na spletni strani: www.cpu-reuse.com.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na izredni seji razpravljala o beli knjigi o pokojninah in temeljna stališča strnila v posebno deklaracijo, ki so jo posredovali vladi.

Po mnenju ZSSS mora biti glavni cilj pokojninske reforme dostojne pokojnine in šele nato finančna vzdržnost javne pokojninske blagajne.  Zato se mora država organizirati tako, da bo zagotavljala ta cilj, ne pa da pokojninske pravice z reformo prilagaja zmožnostim proračuna. Sindikati dodajajo, da je treba v pokojninskem sistemu v skladu z načeli socialne države ohraniti vse elemente solidarnosti in dodajajo, da je bela knjiga o pokojninah »le še en vladni dokument za večanje pravic bogatih in znižanje pravic revnejših«. Hkrati opozarjajo, da pokojninska reforma ne bo uspešna, če mladim in ostalim iskalcem zaposlitve ne bodo dostopna kakovostna delovna mesta z dostojnim plačilom ter če ne bo delo prilagojeno delovnim zmožnostim starejših.

 Že skoraj ves teden smo v novem letu in velja se spomniti, katere zakonske spremembe so začele veljate v letu 2017 – poleg seveda najbolj razvpitega 2. januarja, ki je vnovič postal dela prost dan.  Navajamo jih še nekaj.

 Samostojna izbira dimnikarja: Veljati je začel nov zakon o dimnikarskih storitvah. Temeljna novost je ta, da si lahko uporabniki sami izberejo izvajalca dimnikarskih storitev za dobo enega leta. Dimnikarska podjetja tako po novem ne bodo več omejena na območja. Kdor dimnikarja ne bo izbral do konca junija, se bo štelo, da je zadovoljen s trenutnim izvajalcem. Zakon uvaja tudi licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev in določa  najvišje cene.