-
Društvo Kneipp z Vrhnike je s pomočjo podjetja Avtotrade iz Sinje Gorice v Bistri (na vrtu za gostilno Bistra) uredilo Kneippov kotiček.Otroke želijo na zabaven način in skozi igro poučiti o zdravem načinu življenja po načelih Kneippa (zdrava prehrana, vodna terapija, teorija prioritet in zeliščna terapija), zato so uredili urbane vrtove, zeliščne kotičke ter čutne potke, po katerih otroci bosi hodijo po travi, kamenju, pesku ali storžih, v vodnih kadeh se knajpajo, izvajajo pilates, odkrivajo samorasle zdravilne rastline in zelišča, ki se uporabljajo pri kuhanju.
-
Fina gospa
Stana nekaj brklja okrog pralnega stroja. Kot da bi se kaj spoznala na to! Da je nekaj narobe s centrifugo, pravi. Misli, da je mojster za vse, če je treba tudi za dušo, ne samo za centrifugo in odtoke. Ja, ženska ima energijo, ni kaj. Sem ji, recimo, lepo razložil, da lahko cunje operem v koritu pred hišo in se njej res ni treba ukvarjati s centrifugo. Razložim ji že lahko, razložim, dopovedati pa ji ne morem. Ona kar vztraja pri treba je.
Če bi bilo samo zaradi pralnega stroja, bi še šlo. Toda ona kar vidi probleme, in to predvsem tam, kjer jih ni. Ustvari jih iz nič. Zaradi ene navadne kuhinjske stene je zadnjič naredila celo disertacijo. Da jo je treba pobeliti, je začela. Ne samo pobeliti, ji je šinilo v glavo, preden mi je sploh uspelo ugovarjati zaradi beljenja. Najprej bi jo morali zakitati, pa s tisto vlago v kotu je treba nekaj narediti, si je kar izmišljevala. Ali veste, da ta ženska sploh ne posluša? Mislim, kadar ji ugovarjaš.
-
Ob poroki ene izmed štirih sester Šumljak oziroma slovesu od doma leta 1935 so se skupaj fotografirale ženske iz njenega sorodstva. Danes še živijo tri deklice, sestrične (na levi strani fotografije). Rozalija Sovinek (v oblekici z rožami) pa nam je poslala fotografijo.
Družina Linc, po domače Andrejčkovi, iz Šentvida pri Stični se je fotografirala leta 1941. Od osmih otrok živijo še trije: 88-letni Andrej, Tilka, ki bo oktobra dopolnila 80 let, in 89-letna Milena, poročena Jazbec (dekle v belem predpasniku), ki nam je poslala fotografijo.
»Lepo živi, kdor druži se z nami pri Vzajemnosti«
Leto je hitro naokoli in vesela družba naročnikov, bralcev ter prijateljev Vzajemnosti se je 2. junija spet podala na pot proti soncu in morju. Osem avtobusov z vseh koncev Slovenije se je odpeljalo v Primošten, malo mestece, ki je približno 28 kilometrov oddaljeno od Šibenika. Tokratno srečanje, sicer že dvanajsto po vrsti, smo prvič organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in z veseljem zapišemo, da so se vsi, od vodnikov do animatorjev, izredno izkazali. Tudi z vremenom smo imeli srečo, res so sonce občasno prekrili temni oblaki, tudi kakšna ploha je bila vmes, večinoma pa nam je bilo pošteno vroče …
-
Piling za stopala Feet Up Comfort je prepojen z naravnim olivnim oljem in izvlečki ginka. Odstrani odmrlo kožo in osveži stopala, ki so po uporabi gladka in čista.
Med tistimi, ki boste odgovorili na vprašanje, kateri glavni sestavini vsebuje piling za stopala, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor na vprašanje nam skupaj s svojimi podatki pošljite do 15. avgusta na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
Okužbe sečil so poleti pogostejše
Poleti smo še posebej dojemljivi za okužbe sečil, saj veste, ko moramo kar naprej na stranišče, med odvajanjem vode pa nas peče in srbi. Ločimo dve vrsti okužbe sečil, zgornja vpliva na ledvice in sečevod, spodnja pa na sečnico in mehur.
Okužbe lahko povzročijo virusi in glivice, najpogostejši krivec pa so bakterije, med njimi največkrat E. coli (Escherichia colli), ki sicer stalno in neškodljivo biva v črevesju. Lahko pa jo zanesemo v sečila, kjer lahko povzroča težave. Ob višjih temperaturah se bolj znojimo, zato pa manj uriniramo. Ker je urina manj, telo ne more sproti izplakovati bakterij, zato se v sečilih začnejo hitreje razmnoževati. Preznojeno telo tudi pogosteje umivamo, če pri tem uporabljamo mila z različnimi dodatki, lahko poškodujejo zaščitno plast kože okoli spolovil, kar še olajša pot bakterijam. Še več možnosti za okužbe je pri kopanju, še posebej če imamo navado, da uriniramo v vodo, ali če veliko časa preživimo v mokrih kopalkah. Mame so že vedele, zakaj so nas kot otroke tako silile k preoblačenju v suhe kopalke.
-
Pojdimo na morje! Imamo ga malo, zato ne bo težav z odgovorom, kje je ta morska modrina.
Odgovor pošljite do 15. avgusta na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel copate Vzajemnosti.
Odgovor iz junijske številke: Ključavnice ali narcise vsako pomlad pobelijo pobočja Golice.
Copate prejme: Franc Kolarič, Jesenice.
-
Kje je alpski botanični vrt Juliana, ki letos praznuje 90. obletnico ustanovitve?
Odgovor pošljite do 15. avgusta na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, in ga označite s pripisom »Miselni oreh«ali pa ga sporočite po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.
Rešitev iz junijske številke: Na slovenski zastavi si od zgoraj navzdol sledijo bela, modra in rdeča barva.
Domišljija pri torbicah nima meja
SPOZNAJMO NAŠO DEDIŠČINO
Verjetno najmlajši slovenski muzej, ki deluje od letošnjega marca, privablja zlasti obiskovalke vseh starosti. Saj veste, torbice so za ženski svet (pa tudi za kakšnega moškega) nepogrešljive. In v njih se skriva marsikaj, del teh skrivnosti odstira razstava v pritličju upravne stavbe Splošne plovbe v Portorožu.
Zamisel zanjo pa je prišla ... od moškega. Slobodan Simič - Sime, Pirančan, publicist, fotograf in navdušen zbiralec starih predmetov, je namreč zbiral tudi torbice in jih je želel predstaviti še drugim. Zdaj je na ogled več kot petsto torbic, od najstarejših s konca 17. in začetka 18. stoletja do tistih, ki so jih pred časom nosile bogate domačinke ter turistke iz mondenih krajev. Med drugim je na ogled prva torbica, ki jo je izdelala priznana ljubljanska oblikovalka Marjeta Grošelj, nekatere unikatne torbice priznanih slovenskih torbičarjev in tiste, ki so jih muzeju podarile znane Slovenke, recimo Alenka Bratušek, Ksenija Benedetti in Manca Izmajlova.
-
Leta se ne nalagajo le v naši osebni izkaznici, pač pa tudi v žilah. Te namreč s starostjo izgubljajo elastičnost, trdota žilnih sten pa se povečuje in otežuje živahen pretok krvi. Zaradi manj prehodnih žil je bolj obremenjeno srce, ki ne zmore več delovati s tolikšnim obsegom kot nekoč, kar vodi k srčnemu popuščanju.
Ker srce ne more več črpati dovolj velike količine krvi za presnovne potrebe, so organi slabo preskrbljeni s kisikom in hranilnimi snovmi. Pešanje srca začutimo pri vsakem malo večjem naporu, recimo, hitro se zadihamo že ob hoji po stopnicah ali navkreber. Včasih začutimo neredno (prepočasno ali prehitro oziroma neredno utripanje srca). Ob težavah s srcem moramo seveda na pregled k zdravniku, lahko pa mu pomagamo že prej, da ne opeša.