V petek, 9. decembra, vas od osme ure dalje vabimo pred televizijske sprejemnike. Verjetno poznate oddajo Dobro jutro, ki jo vsako jutro med delovnikom pripravljajo na prvem programu Televiziji Slovenija? Veste tudi, da ima ob petkih svojo rubriko naša dolgoletna sodelavka in strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. Ta petek pa bo njena rubrika potekala pod pokroviteljstvom  revije Vzajemnost, zato vas še posebej vabimo k ogledu!

Marija Merljak bo tokrat delila nasvete o hrani za izboljšanje mišične mase. Kar 40 odstotkov naše telesne teže predstavljajo skeletne mišice, ki skrbijo, da je naše telo čvrsto in v formi. Z leti izgubljamo mišičnino (veliko k temu pripomore tudi stres!) , zato potrebujemo poleg gibanja tudi ustrezno hrano, ki pomaga ohranjati zdrave mišice.

 Prvi zapisi o postavljanju jaslic, kakršne poznamo dandanes, so se pojavili leta 1252 v Nemčiji. Jaslice je prvi postavil Frančišek Asiški leta 1223, kasneje pa se je ta običaj razširil tudi drugod; za to so skrbeli v glavnem jezuiti. Tudi na Slovenskem so jih prvič postavili jezuiti in sicer leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba. Šele v 19. stoletju se začnejo pojavljati po hišah, na podeželju so jih najpogosteje postavili  v bogkovem kotu na trikotni polici. Kako se je razvijala ljudska ustvarjalnost pri upodabljanju Jezusovega rojstva si lahko v času od adventa do svečnice ogledate na številnih razstavah. Nekatere so že na ogled, druge bodo odprli v dneh tik pred božičem. 

Skoraj ga ni med nami, ki ne bi imel rad pravljic, starost pri tem ne igra nobene vloge. Popeljejo te v nek drug svet, razburkajo domišljijo, te česa naučijo. Pravljice tudi združujejo generacije, saj otroci še posebej uživajo, ko jim jih beremo odrasli. Žal tega ne počnemo tako pogosto, kot bi si malčki želeli, starši so velikokrat preveč zaposleni, babice in dedki pa ne živijo blizu ali jih ni več …  

 Pri podjetju Si.mobil so zato pripravili nekoliko drugačen medgeneracijski projekt Lahkonočnice, pri čemer so v zvočnih pravljicah združili tradicijo in sodobno tehnologijo. To pomeni, da pravljice berejo starejši, natančneje stanovalci Doma starejših občanov Fužine, otroci (in starši) pa lahko digitalni zvočni zapis poslušajo preko računalnika, tablice ali telefona. Kot je povedala Nina Šiler so pripravili 40 pravljic, vse so simpatične, iskrive, tudi duhovite. Ker jih berejo »dedki in babice« so še toliko bolj posebne. Deset pravljic že lahko poslušate na spletni strani www.lahkonocnice.si, do konca decembra bodo vsak dan po 18. uri dodali še eno novo. Projekt so v Si.mobilu še nadgradili, v domu so uredili bralni kotiček, v decembru pa bodo pripravili delavnice, na katerih bodo stanovalce seznanjali z uporabo računalnika. 

 Že vse od leta 2000 na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, kulturne ustanove po vsej državi brezplačno odprejo vrata obiskovalcem in običajno pripravijo še dodatno ponudbo.

Tokrat je Ta veseli dan kulture na soboto, zato ni izgovorov, da se ne bi udeležili katerega od številnih dogodkov, od plesnih in gledaliških predstav (za nekatere si je treba zagotoviti brezplačne vstopnice), razstav, koncertov, predavanj, vodenj in delavnic. Doživetij bo dovolj za vse starostne skupine, za velike ljubitelje kulture in za tiste, ki se z njo šele srečujejo. Kulturno praznovanje pa pripravljajo tudi zamejski Slovenci v Bazovici pri Trstu in na Opčinah.

 Praznično okrašena Ljubljana je gotovo (še) eden od povodov za decembrski obisk glavnega mesta. Najbolj udobno si središče mesta lahko ogledate med vožnjo z električnim vlakcem. Urban namreč vozi po turistični krožni poti, ki povezuje najpomembnejše mestne znamenitosti. Do konca decembra velja  promocijska cena voženj.

Vožnja traja dobro uro, saj krožna pot povezuje glavne mestne znamenitosti od Mestne hiše do Ljubljanskega gradu, Špico z izhodiščem za Botanični vrt, Trnovski pristan, Plečnikovo hišo v Krakovem, rimski zid, Križanke, prenovljeno Slovensko cesto, Kongresni trg, Parlament in Prešernovo cesto. Potniki na poti vidijo  Opero, Moderno in Narodno galerijo, zapeljejo se po Cankarjevi cesti do Slovenske ceste in postajališča Ajdovščina ter nato po Dalmatinovi ulici in Miklošičevi cesti, čez Prešernov trg pa pot nadaljujejo do končne postaje pri Mestni hiši.

Marie Gendron: Skrivnost, imenovana Alzheimer

 Založba Chiara, 27,80 evra

Zdravnica, ki se že dolgo ukvarja z oskrbo oseb z Alzheimerjevo boleznijo, piše iz izkušenj, ki jih je pridobila pri druženju z njimi in svojo mamo, in se je marsikaj naučila. Predstavi bolezen z najbolj krutimi posledicami, doživljanje svojcev, oskrbovalcev in tudi bolnikov, ki včasih »postanejo skenerji duše in toplomeri svojega človeškega okolja«.

V drugem delu odgovarja na vprašanja, ki se porajajo marsikomu med nami, in obenem navaja, da bolezen še vedno ostaja v marsičem nerazumljiva.

Že ob vstopu v stanovanje za Bežigradom v Ljubljani obiskovalec zasluti, s čim se ukvarjata zakonca Šmid. Povsod so lesene rezbarije, visijo na stenah, položene so na kavč in prislonjene obenj ter ob stene, nekatere se, potem ko jih premažeta, sušijo v sobi, druge čakajo v kuhinji na zaključne poteze.

Olga in Alojz Šmid imata nekaj skupnih konjičkov, a največ časa jima zagotovo vzame rezbarstvo. »Začela je žena,« pravi Lojze, kot ga kličejo domači in znanci. Olga je zanimanje, veselje in del znanja podedovala po očetu, ki je iz lesa delal vse mogoče: pohištvo, sode, lesene vozove in kolesa zanje, vlečne sani … Izhaja iz Črneče vasi nad Kostanjevico na Krki, kjer je od nekdaj občudovala skulpture na Formi vivi. A sama je začela rezbariti šele, ko jo je po rezbarski razstavi v Trzinu k temu spodbudil kolega. Mož jo je nekaj časa opazoval, potem je prijel za dleto tudi sam. Že v otroških letih se je ukvarjal z lesom in si je doma v Železnikih, ko je bil star 10 let, naredil šahovske figure, celo lesene drsalke pa smuči. Bil je tudi zavzet modelar.