SPOZNAJMO NAŠO DEDIŠČINO

Verjetno najmlajši slovenski muzej, ki deluje od letošnjega marca, privablja zlasti obiskovalke vseh starosti. Saj veste, torbice so za ženski svet (pa tudi za kakšnega moškega) nepogrešljive. In v njih se skriva marsikaj, del teh skrivnosti odstira razstava v pritličju upravne stavbe Splošne plovbe v Portorožu.

Zamisel zanjo pa je prišla ... od moškega. Slobodan Simič - Sime, Pirančan, publicist, fotograf in navdušen zbiralec starih predmetov, je namreč zbiral tudi torbice in jih je želel predstaviti še drugim. Zdaj je na ogled več kot petsto torbic, od najstarejših s konca 17. in začetka 18. stoletja do tistih, ki so jih pred časom nosile bogate domačinke ter turistke iz mondenih krajev. Med drugim je na ogled prva torbica, ki jo je izdelala priznana ljubljanska oblikovalka Marjeta Grošelj, nekatere unikatne torbice priznanih slovenskih torbičarjev in tiste, ki so jih muzeju podarile znane Slovenke, recimo Alenka Bratušek, Ksenija Benedetti in Manca Izmajlova.

PODLEHNIK

Za člani DU Podlehnik, 185 jih je, je še eno leto uspešnega dela. Predsednica Anka Pernek je delovanje društva, ki je v lanskem letu praznovalo 30. obletnico, predstavila na občnem zboru. V sklopu društva deluje tudi kegljaška sekcija, ki tedensko trenira in se druži v športnem parku v Dežnem. Od leta 2008 je društvo vključeno v projekt Starejši za starejše. Njihove prostovoljke obiskujejo 260 občanov, starejših od 69 let, na domu.

Vsako leto se člani udeležijo čistilne akcije, ki jo organizirajo pri TD Podlehnik, ter srečanj z okoliškimi društvi, športnih iger in pokrajinskega srečanja društev PZDU Sp. Podravje. Ker ne skrbijo več za občinski vinograd, so se udeležili trgatve pri vinogradniku Stanku Plavčaku. Ena izmed njihovih zelo odgovornih dejavnosti je jesensko varovanje otrok na prehodu za pešce pri izstopu in vstopu v avtobus. V decembru člani pripravijo darila in obiščejo starejše nad 80 let. Ti komaj čakajo njihov obisk, da izvejo vse novosti in lahko poklepetajo z njimi.

Na nekdanji dan mladosti je Celjanka Ana Vogrinec praznovala 100 let. Z ljubeznijo spremlja, kako rastejo in cvetijo lilije, gladijole, vrtnice, hortenzije in druge cvetlice na njenem vrtu, iz malin pa skuha sok.

Poleg sorodnikov in prijateljev so tudi predstavniki Društva upokojencev Sevnica in krajevne organizacije Rdečega križa obiskali in čestitali za 100. rojstni dan svoji članici Angeli Šalamon z Orehovega.

Ana Boltar, članica DU Kanal, pri 95 letih rada peče in kuha, kvačka in izdeluje punčke iz cunj, proti pozabljanju pa uporablja staro ljudsko zdravilo – vozel na robčku. Jesen življenja preživlja v družbi nečakinje Anke in njene družine.

V poletnem času moramo pred soncem in škodljivimi ultravijoličnimi žarki poleg kože zaščititi tudi oči. Kako to storimo, svetujeta ljubljanski optik Tomaž Šimenc in njegov sin Anže, prihodnji optometrist, ki bo počasi prevzel očetov posel.

Starejši ljudje imajo pogosteje bolj suhe in občutljivejše oči, zato jim optika zelo priporočata nošenje sončnih očal. Te namreč oči varujejo tudi pred drugimi vremenskimi vplivi, na primer pred vetrom ali mrzlim zrakom. Še posebej je pomembna zaščita pred ultravijoličnimi žarki, ki povečujejo tveganje za nastanek sive mrene. Sončna očala so nepogrešljiva za tiste, ki so že imeli očesno operacijo, da preprečijo bleščanje. Dodatno zaščito pred bleščanjem imajo tako imenovana polarizirana sončna očala. Ta so še posebej primerna za uporabo ob morju ali na snegu, saj imajo poseben filter, ki prepreči bleščanje od spodnje površine. Zelo radi jih imajo ribiči, saj z njimi bolje vidijo v vodo, koristijo pa tudi voznikom avtomobilov.

Komarji so med najnadležnejšimi, žal pa tudi najvztrajnejšimi spremljevalci poletnih večerov. Poleg tega pa so ponekod izredno nevarni, saj prenašajo številne klice in zajedavce, ki lahko povzročajo hude bolezni – od malarije, različnih mrzlic do trenutno najbolj zloglasnega virusa zika. Pri nas na srečo večjih okužb ni zaznati, v srednji in južni Dalmaciji pa komarji povzročajo bolezen lišmaniozo – v nekaj tednih po piku se pojavijo krastave bunkice ali razjede na koži, ki se v najhujših primerih ne celijo, pač pa se širijo na sluznico v nosni in ustni votlini.

Sestavni del zdravega življenjskega sloga je tudi skrb za dosledno in pravilno zaščito kože pred UV-sevanjem. Kljub ozaveščanju o škodljivosti sončenja se povsod po svetu veča število obolelih za kožnim rakom, pravzaprav se vsakih pet do deset let podvoji in je zato najpogostejša oblika raka.

Na srečo večina ljudi pride k zdravniku dovolj zgodaj za uspešno zdravljenje, kar pomeni, da so melanomi (melanom je tumor, ki nastane iz celic, ki delajo pigment) tanjši od milimetra. Včasih so namreč dermatologi pogosteje odkrivali precej velike kožne spremembe, tumorji so bili povprečno veliki tri milimetre. Ljudje so sicer zaznali kožno spremembo, pa so kar čakali in spremljali, kako raste. Tega nikakor ne smemo storiti. Če rak zgodaj odkrijemo in izrežemo, bolnik ozdravi, če pa se razširi, pa so možnosti uspešnega zdravljenja veliko manjše. Res pa je, da medicina odkriva nova zdravila, ki so dostopna tudi slovenskim bolnikom, vključno z imunoterapijo.