Zbor članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je sprejel odstopno izjavo dosedanjega predsednika Antona Donka in za začasnega predsednika imenoval dosedanjega podpredsednika Janeza Sušnika. Ta bo funkcijo opravljal predvidoma do srede decembra, ko naj bi potekale volitve novega predsednika zveze.

Kot je povedal Sušnik, bodo med prednostnimi nalogami do konca leta področje pokojnin, zdravstva in sociale ter zakon o dolgotrajni oskrbi in demografski sklad. »Pokojnine stalno padajo, indeksacija pokojnin gre navzdol, tako da je danes za 40-letno delo osnova samo še 60-odstotna, kar pomeni, da ljudje dobijo po 450, 460 evrov pokojnine, kar ni dostojno za življenje,« je ocenil Sušnik. Zdus bo na poslance naslovil pobudo, s katero bi delodajalce pripravili do tega, da na osnovi povečanih osebnih dohodkov, zlasti najnižjih, dosežejo dostojne plače in tudi dostojne pokojnine. Pri tem se bodo v Zdusu navezali na vse stranke oz. poslanske skupine, je še napovedal Sušnik.

 Z nami na 12. srečanju naročnikov, bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Primoštenu v začetku junija  je bila tudi ekipa televizije Vaš kanal. Novinarka Jasmina Spahalić je pripravila reportažo, ki bo na sporedu v naslednjih terminih: v sredo, 29. junija ob 20. uri in  v četrtek, 30. junija ob 21. uri ter v petek, 1. julija, ob 11.30, v soboto, 2. julija ob 19.30, v torek, 5. julija ob 20. uri in v sredo, 6. julija ob 22.30 uri.

Ponovitvi bosta tudi v ponedeljek, 11. julija ob 21. uri in v nedeljo, 17. julija ob 21.30.

Lekarniška zbornica Slovenije obvešča, da bodo od ponedeljka, 27. junija 2016, možne motnje v preskrbi nekaterih zdravil, predvsem zdravil za zniževanje povišanega krvnega tlaka, za zdravljenje želodčnih težav, očesnih bolezni, zdravil za lajšanje bolečine, nekaterih pomirjeval in drugih. Motnje v preskrbi zdravil bodo posledica uvedbe novih tehnologij pri kontroli nad nabavno ceno zdravil, ki jih uvaja  Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Lekarne zato prosijo paciente v lekarnah naj bodo strpni, saj se lahko v posameznih primerih zgodi, da želenega zdravila ne bodo prejeli takoj, ker ga lekarna, zaradi uvedbe novega sistema pri kontroli nad nabavno ceno zdravil, ne bo mogla izdati.

 Če upoštevamo njihovo kupno moč in njihovo številčnost (v deželah OECD bo leta 2050 njihov delež 25%), starejši predstavljajo potencialno pomemben trg, ki bo morebiti postal celo eden najpomembnejših trgov. Inovativna podjetja bodo lahko svoje naložbe usmerila na ta trg, prav tako tudi druga (zavarovalnice, turistične agencije in hotelirstvo itd). Srebrna ekonomija nikakor ni sektor gospodarstva, ločen od drugih. Zaobjema dejavnosti, ki se dotikajo celotnih sektorjev porabe in proizvodnje. Usmerjena je v proizvodnjo in distribucijo blaga in storitev, ki ustrezajo starejšim in njihovim potrebam. Hkrati pa srebrna ekonomija pripravlja mlade generacije na njihovo prihodnjo starost.

Vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenije je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnilo dogovor z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi s financiranjem programa Starejši za starejše.

Podpredsednik Janez Sušnik je povedal, da so ministrico Anjo Kopač Mrak zaprosili za večji prispevek države, saj programu Starejši za starejše primanjkuje sredstev, zato se nova društva vanj ne vključujejo.  Ministrica je odgovorila, da so sredstva že porazdeljena, da pa bo s prerazporeditvijo sredstev poskušala zagotoviti denar za program. Ob tem je pojasnila, da bo nov razpis za dodelitev sredstev že jeseni.

V soboto, 18. junija, bo od 18. ure pa vse do polnoči potekala Poletna muzejska noč. To je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove, ki izvajajo programe iz področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture, zgodovine. Želijo namreč na privlačen način predstaviti razstavišča javnosti in jih približati ljudem. Poseben čar ima namreč obiskati razstavo, ko se že mrači, ali poslušati branje pesmi ob soju uličnih svetilk …

V gorskem svetu je že precej kopno, na določenih planinskih poteh pa je še vedno zbit in pomrznjen sneg, zato velja previdnost pri hoji v gorah, so na skupni novinarski konferenci pred začwetkom poletne planinske sezone opozorili predstavniki planinske zveze, gorske reševalne zveze in policije.

Med obvezno opremo, ki sodi v nahrbtnik vsakega obiskovalca gora ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča in bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Svetujejo, da naj planinci s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni. Na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh naj uporabljajo samovarovalni sestav s plezalnim pasom in čelado; pomembno je, da opremo znajo uporabljati.

Ali veste, da na svetu vsako sekundo uporabimo milijon plastičnih vrečk? Vsak Slovenec v povprečju porabi  120 vrečk na leto. In če bi postavili vse vrečke, ki jih izdelamo v enem letu, eno zraven druge, bi sedemkrat krat obkrožili svet. Ob tem pa je najbolj zaskrbljujoče, da začne plastika razpadati šele po 500 letih. Kar pomeni, da od dneva, ko so jih začeli izdelovati, pa do danes ni razpadla še nobena …

To so žal še kako resnična dejstva, na katera že nekaj let opozarja Društvo Ekologi brez meja. Že leta se trudijo osveščati javnost o nepotrebnem onesnaževanju okolja s plastiko in predlagajo uporabo večnamenskih pralnih vrečk. Na srečo pa naj bi  direktivi Evropskega parlamenta, ki jo je sprejel aprila lani, in zahteva zmanjšanje ali celo prepoved uporabe plastičnih vrečk, kmalu sledila tudi Slovenija. Med prvimi ukrepi naj bi bila splošna  prepoved podarjanja brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah. 

Na fotografiji iz leta 1944 je družina Rudolfa in Ivane Pohorec z Zgornje Velke v Slovenskih goricah z enajstimi otroki od osemnajstih, kolikor se jih je rodilo zakoncema. Danes je živih še 10, njihovih potomcev pa je skupaj 109. Spredaj levo (najmanjši) je Valentin Pohorec, ki nam je poslal fotografijo.

Pevci cerkvenega pevskega zbora iz Kostanjevice na Krki, ki ga je vodil organist Mirko Gorenjšek, so se fotografirali okoli leta 1927. Zdaj na koru pojejo že vnuki nekaterih pevcev na fotografiji, med katerimi sta bili tudi sestri Fani in Pepi Penca (sedita prvi dve na desni), teta in mama Marije Grlovič.