-
Kdo je »krampus« in kakšno vlogo ima v adventnem času?
Odgovor pošljite do 16. decembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Rešitev iz novembrske številke: Triglavu (2864 m) po višini sledijo: Škrlatica (2740 m), Mali Triglav (2725 m) in Mangart (2679 m).
Darilo prejme: Sara Velkavrh, Ljubljana
-
Poskrbite za ustrezno intimno nego
Ustrezna intimna nega je pomemben del osebne higiene žensk. Nožnična sluznica je veliko občutljivejša od kože in ima znatno nižji pH v primerjavi s kožo. Zato so za intimno nego najboljši izdelki z vrednostjo pH med 3,5 in 4,8. Tako ohranjamo naravno ravnovesje in vzdržujemo zdravo vaginalno mikrofloro, ki je njena naravna obramba. Ko ne uporabljate intimnega mila, so priporočljivi vlažni robčki za intimno nego Abena, ki imajo pH, prilagojen intimnemu predelu, so brez parfumov in dermatološko testirani ter biološko razgradljivi in veganski.
-
Tone Vogrinec: Vsi me kličejo Tona
Pred kratkim se je spet začela sezona tekmovanj v alpskem smučanju, v katerem je bil dolga desetletja skoraj nepogrešljiv Tone Vogrinec. V biografiji, ki jo je napisal s pomočjo kolumnista in pisatelja Marka Radmiloviča in je izšla ob osemdesetletnici tega neutrudnega športnega zanesenjaka in svetovljana, odstira številne zanimivosti iz zgodovine jugoslovanskega, slovenskega in svetovnega smučanja. Hkrati pa brez okolišenja opisuje dogodke iz zakulisja in osebnega življenja. (Založba Beletrina, 29 evrov)
Antibiotike uporabljajmo preudarno
Zdravje
Zaradi nepotrebne, pretirane ali napačne uporabe protimikrobnih zdravil pri ljudeh in živalih, predvsem antibiotikov, postajajo bakterije proti njim vse bolj odporne. To pa ogroža možnost zdravljenja številnih nalezljivih bolezni, ki so sicer ozdravljive.
Številke so res visoke: vsak dan vsak tretji bolnik v državah Evropske unije oziroma eden od dvajsetih stanovalcev domov za starejše občane prejme vsaj eno protimikrobno zdravilo. Odpornost bakterij in gliv po vsem svetu postaja ena največjih groženj za javno zdravje, saj je zdravljenje težjih okužb daljše in povzroča številne zaplete ali celo smrt. Če bi se ta trend nadaljeval, opozarjajo infektologi, bi lahko sčasoma tudi manjše okužbe postale smrtno nevarne, resnih okužb ne bi bilo nemogoče zdraviti, številni rutinski medicinski postopki pa bi lahko postali preveč tvegani.
S kartico do ugodnosti za invalide
Aktualno
Zaradi staranja prebivalstva in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni je pričakovati, da bo v prihodnjih letih naraslo tudi število invalidov. Ti imajo pri nakupih ali koriščenju storitev pogosto težave, in to ne samo zaradi težje dostopnosti, včasih jih ovirata tudi slabši socialni in finančni položaj.
Eden izmed projektov, ki invalidom omogoča večjo socialno vključenost in kot potrošnikom tudi konkretne koristi, je evropska kartica ugodnosti za invalide, s katero lahko uveljavljajo različne popuste pri 500 ponudnikih blaga in storitev. Med temi so muzeji, knjižnice, knjigarne, gledališča, vadbeni centri, termalna zdravilišča in drugi, ki imetnikom omogočajo na primer brezplačni obisk ali popust pri nakupu vstopnice, ugodne cene nakupov, uveljavljanje popusta za prenočišča v hotelih, pri športnih aktivnostih in podobno. Konkretne ugodnosti lahko preverite na spletni strani www.invalidska-kartica.si/ ali na aplikaciji, ki si jo lahko naložite na mobilni telefon prek spletnih strani iTunes ali Google Play.
-
Alzheimerjev zemljevid srčnosti
Zavod Rihtarjeva domačija, demenci prijazna točka, je začel projekt Alzheimerjev zemljevid srčnosti. Ustanoviteljica zavoda Alenka Veber iz Babnega Polja vabi k pisanju razglednic za svojo mamo, njene sostanovalce in sostanovalke ter osebje Centra starejših Cerknica. Tam namreč zaradi napredovale alzheimerjeve in vaskularne demence biva njena mama Frančiška. Njej in drugim stanovalcem lahko tudi vi polepšate dan, tako da jim na naslov: Center starejših Cerknica, Frančiška Veber, Cesta pod Slivnico 1, 1380 Cerknica pošljete razglednico s...
V DCA vzdržujejo fizično in miselno kondicijo
AKTUALNO
Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA) še zdaleč niso le prostori, v katerih se starejši družijo in počnejo različne stvari, njihovo pomembno poslanstvo so tudi krepitev telesnega in duševnega zdravja, podpora pri vztrajanju v domačem okolju, spodbujanje socialnih stikov ter preprečevanje osamljenosti ter izključenosti.
Zato je škoda, da delujejo samo v treh mestih. Po vzoru Ljubljane, kjer so v okviru Mestne zveze upokojencev Ljubljana prvi tovrstni center odprli že leta 2005, sta nastala le še v Kopru (Center dnevnih aktivnosti za starejše občane – CDA Koper) in Mariboru (Toti DCA). Kot pravi Katja Krivec, vodja programa Dnevnih centrov aktivnosti za starejše Ljubljana, odlično sodelujejo, pred covidom so v Mariboru organizirali slikarsko kolonijo, pripravili srečanje kulturnih skupin v Zalogu, v Kopru pa športne igre. Sedmega decembra se bodo spet srečali v Ljubljani.
-
Aktualno
Po zakonu o dolgotrajni oskrbi naj bi 1. januarja 2023 začele veljati spremembe na dveh področjih, in sicer v zvezi z dolgotrajno oskrbo v instituciji in položajem oskrbovalcev družinskih članov. Kaj se bo dejansko zgodilo, pa še ne vemo.
Decembrska Vzajemnost je šla namreč v tisk pred »referendumsko nedeljo«, ko smo volivci med drugim glasovali tudi o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi uveljavitev trenutnega zakona zamaknila za eno leto. Poleg tega naj bi državna volilna komisija uradni izid referenduma razglasila šele sredi januarja, ko bi pravzaprav že morali začeti izvajati zakon.
-
Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem.
Na fotografiji lahko občudujemo meščansko modo deklet iz naselja Žibrše pri Logatcu, verjetno iz začetka dvajsetega stoletja. Med dekleti, ki nosijo nedeljske obleke, je tudi teta Marije Verbič (rojene Kunc) iz Logatca, ki hrani fotografijo.
Družino Kovač iz Vitanja je poleti leta 1952 fotografiral fotograf Vrisk. Sestrici in bratec so oblečeni v oblekice, ki jih je mama sešila iz svoje poročne obleke, ta pa je bila narejena iz padala. Fotografijo nam je v objavo poslala Alenka Slapnik, drugorojenka, ki živi v Slovenskih Konjicah.
-
SLIKARKA
»Sliko delam celokupno. Ko se komu drugemu zdi, da je pravzaprav že končana, se lotim detajlov. In šele ko sama začutim, da sem zadovoljna in da ima slika dušo, je res končana,« pravi Majda Žakelj iz Medvod, ki slika že skoraj dvajset let.
Spominja se, da je bila na njeni prvi sliki konjska glava. Verjetno zato, ker jih je pogosto risal njen oče, po katerem je podedovala slikarsko žilico. Izpopolnjevala se je na slikarskih tečajih, najprej pri Metki Gosar v Stanežičah, nato pri Renati Grmovšek v Zbiljah. Udeleževala se je različnih likovnih kolonij in ekstemporov. Predvsem pa je veliko slikala, saj kot pravi, se šele s trdim delom izpiliš in ustvariš svoj slog. Najpogosteje slika v akrilni tehniki, motive pa večinoma najde v naravi, bodisi na sprehodih bodisi med kolesarjenjem, tekom ali vrtnarjenjem. Svojo ustvarjalno žilico teši na različne načine, med drugim oblikuje figurice, uporabne predmete in nakit iz keramike. Za ustvarjanje iz gline je poleg svojih vnukinj navdušila še druge članice in člane likovne sekcije KUD Pirniče.
