-
VELENJE
Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev (ŠPZDU) Velenje je konec lanskega leta izdala zbornik z naslovom Ljudje se staramo, naša dela ostajajo za vedno. V njem je predstavljeno kulturno-umetniško ustvarjanje članov 12 društev upokojencev iz širše šaleške doline, tako dejavnih skupin kot aktivnih upokojencev. Natisnili so ga v črno-beli tehniki v nakladi 500 izvodov. Na predstavitvi v velenjski knjižnici so sodelovali urednica Anica Drev, Srečo Črep, Vladimira Tisnikar z gosti Boženo Tanšek (pesnico), Oskarjem Sovincem (slikarjem) in Stanislavom Hafnerjem (grafičnim oblikovalcem), dopolnil jo je nastop kvarteta Podkrajski fantje s citrarko Urško Vedenik. (Besedilo in fotografija: Jože Miklavc)
-
Dnevni center za začasne nastanitve
V Novem mestu so ob praznovanju 43. rojstnega dne doma starejših občanov odprli dnevni center z začasnimi nastanitvami, ki je velika pridobitev za celo regijo. Kot je dejala direktorica doma Milena Dular, so jo simbolno poimenovali Ajda – po rastlini, ki dozori pozno v jeseni in je eno izmed najbolj hranilno bogatih živil, tako kot so v jeseni življenja polni bogatih izkušenj in modrosti njihovi stanovalci in uporabniki. Opozorila pa je tudi, da se tudi v njihovem domu spopadajo s perečo kadrovsko podhranjenostjo.
-
Želite sodelovati v raziskavi?
Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pod vodstvom dr. Milice Gregorič Kramberger, vodje Centra za kognitivne motnje, poteka projekt z naslovom Natančne medicinske intervencije pri Alzheimerjevi bolezni ali na kratko PMI-AD. To je mednarodni projekt, v katerem poleg slovenskih sodelujejo še strokovnjaki iz Švedske, Nizozemske, Danske in Romunije, ki iščejo individualne pristope pri obravnavi oseb z alzheimerjevo boleznijo. K sodelovanju v klinični raziskavi vabijo osebe, stare od 55 do 80 let, ki ne jemljejo zdravil za demenco in nimajo psihiatričnih ali rakavih bolezni, v preteklosti niso doživele možganske kapi in so pri sebi začele opažati težave s spominom in pešanje umskih sposobnosti. Prav tako lahko sodelujejo le tisti, ki v telesu nimajo srčnega spodbujevalnika ali kovinskih tujkov, ki niso združljivi s preiskavo MR. Prostovoljci bodo opravili pogovor pri psihologu, presejalne teste in laboratorijske teste na biomarkerje alzheimerjeve bolezni ter slikanje glave.
Hodite redno na ginekološke preglede?
Zdravje
Zaradi počasnega razvoja je rak na materničnem vratu eden redkih rakov, ki ga lahko preprečimo z rednimi ginekološkimi pregledi, pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb in cepljenjem proti HPV.
Zato je pomembno, da odrasle ženske redno obiskujejo ginekologa oziroma se odzovejo vabilu na presejalni pregled v sklopu državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA). Ravno po zaslugi presejanja se je v zadnjih 15 letih število na novo odkritih primerov tega raka pri nas več kot prepolovilo. Preventivni pregledi z odvzemom brisa materničnega vratu (test PAP) namreč omogočajo odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjo obliko raka, saj se prvi znaki razvijejo precej pozno.
Kako čim učinkoviteje varčevati z energijo
POISKALI SMO ODGOVOR
V uredništvo pogosto dobivamo najrazličnejša vprašanja bralk in bralcev. Če je le mogoče, se potrudimo, da najdemo odgovore nanje. Tiste, za katere menimo, da bi koristili tudi preostalim bralcem, bomo objavljali v reviji.
Bralka iz okolice Kočevja je po telefonu potožila, da ne ve, kako naj še varčuje, da bodo zneski na položnicah za stanovanjske stroške čim nižji. Z možem živita sama v precej veliki hiši. Pravi, da redno ugašata luči, tudi radiatorje odpirata »varčno«, pa so zneski na položnicah vseeno visoki.
-
Lojze Grčman: Na spletni prižnici
Bog deluje tudi po spletu, je prepričan Martin Golob, priljubljen katoliški duhovnik mlajše generacije, ki nagovarja ljudi in širi oznanilo tudi s pomočjo sodobne tehnologije. Kjer koli je do zdaj služboval, je s svojim prisrčnim in vedrim pristopom navdušil krajane ne glede na njihovo versko prepričanje. Od koronačasa naprej je s spletnimi prenosi maš in blogi pridobil številne sledilce. V knjigi poleg spodbud o duhovnih in življenjskih temah odkriva tudi svojo zasebno plat, razmišljanja in čustva. (Založba Družina, 22,90 evra)
Splošno presejalno testiranje za demenco ni smiselno
Zdravje
Demenca postaja velik zdravstveni, socialni in finančni problem naše družbe, saj poleg bolnika prizadene vso družino. Pri zdravljenju je ključno hitro odkrivanje bolezni, vendar pa veliko ljudi z demenco ostane brez diagnoze ali jo dobijo zelo pozno.
Na to so ob predstavitvi rezultatov znanstvenega testiranja v projektu Pomni opozorili predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani Zvezdan Pirtošek, soustanovitelj podjetja BrainTrip Jurij Dreo, zdravnik družinske medicine Primož Kus in predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec. Kar nekaj let traja, preden bolnik težave s spominom ali upadanjem miselnih sposobnosti zaupa družinskemu zdravniku, ki ga lahko le napoti do specialistov nevrologov in psihiatrov. Ti pa lahko kvečjemu blažijo posamezne simptome. Demence namreč še ne znamo pozdraviti, sta se pa v zadnjem letu pojavili novi zdravili, ki vlivata nekaj več upanja, da bo to kdaj v prihodnosti mogoče. Eno od zdravil je lecanemab, ki ga je v začetku januarja odobrila ameriška agencija za hrano in zdravila in vpliva na upočasnjevanje kognitivnega nazadovanja ljudi z alzheimerjevo demenco. Vendar bo na širšo uporabo treba še počakati, prav tako bo treba upoštevati morebitne stranske učinke.
Zaradi pomanjkanja spanja zbolimo
Zdravje
Spanje je – poleg raznolike prehrane in dovolj telesne dejavnosti – ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Vpliva namreč na številne procese v organizmu.
Dovolj dolg in trden spanec izboljšuje odpornost in imunski odziv, zniža se raven stresnega hormona, kar ugodno vpliva na srce in obtočila, znižata se srčni utrip in raven krvnega tlaka, pomembno je za obnavljanje celic ter kratkoročni in dolgoročni spomin, prav tako ugodno vpliva na duševno zdravje. Po drugi strani pa nespečnost ter druge motnje spanja pripomorejo k hitrejšemu staranju in h nastanku nekaterih bolezni, na primer možgansko-žilnih obolenj, raka na prsih ali raka na debelem črevesju, diabetesa, poleg tega močno povečajo možnost za nastanek demence in tveganje za različno srčno-žilne dogodke. Znano je, da ima motnje dihanja v spanju več kot polovica bolnikov s srčnim popuščanjem, poudarja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja.
-
Ob pospravljanju stare hiše je Marta Mlinar iz Kranja našla fotografijo gruče otrok iz Žirov, med katerimi so tri mlade klekljarice. Ali jih morda kdo od bralk in bralcev Vzajemnosti prepozna?
Alenka Brilej je v očetovem arhivu odkrila tole ljubko fotografijo. Sodeč po zapisu na zadnji strani, sta na njej Zdenkica in Pepček Smeh, dodana sta še kraj in datum: Mestinje, 6. 8. 1930. Če ju kdo pozna, naj se javi v uredništvo.
Vincenca Pelan iz Žirij pri Sežani, kasneje poročena Štokelj, se je s hčerko Karolino fotografirala verjetno leta 1915 v Trstu. Fotografijo je v objavo poslala njena druga hči Marija Trampuž iz Mirna.
Počutje je takšno, kot si ga ustvarim
KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE
Marija Primožič iz Slovenj Gradca je pomagala na svet marsikateremu prebivalcu, saj je še edina živeča babica iz stare slovenjegraške bolnišnice. Svoje delo sem rada opravljala, večkrat pove. Mnoge zgodbe hrani v spominu, na pobudo njenih najbližjih jih je zapisala tudi v knjigi. Ta je izšla februarja lani na njen 85. rojstni dan. Nekaj spominov na svojo življenjsko pot je delila tudi z bralci Vzajemnosti.
Pripoved začne takole: »Med Uršljo goro in Pohorjem, v mali vasici Stari trg, je stala hiška, kjer sem se rodila v družini Krebs in odraščala s tremi brati. Oče je bil zaposlen v Tovarni usnja Slovenj Gradec, mama pa je bila gospodinja.« Po uspešno zaključeni takratni gimnaziji se je zaposlila na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec kot bolniška strežnica. »Delo ni bilo lahko. Hrano smo iz kuhinje, ki je bila v pritličju, nosile na oddelek v prvem nadstropju. Še težje je bilo nošenje umazanega perila v pralnico. Perilo smo sortirale, preštele in zavezale v rjuho. To 'culo', ki je bila ničkolikokrat težka tudi 40 kilogramov, smo si dale na ramo in odnesle v pralnico v pritličju. Čez dva dni, ko je bilo perilo oprano, pa smo isto culo zopet tovorile nazaj na oddelek.« Spominja se, da je bila njena prva plača pet tisoč dinarjev. Takrat si je v trgovini Borovo kupila prve nizke čevlje, ki so stali dva tisoč osemsto dinarjev.
