Višje preživetje bolnikov z rakom

Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo za 11 odstotkov, je pokazala analiza Onkološkega inštituta Ljubljana. Ob tem onkologi poudarjajo, da sta starost in stadij raka ob diagnozi (zgodnje odkrivanje) še vedno ključna za preživetje bolnikov. Najbolj se je povečalo preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom. Za deset odstotnih točk se je povečal tudi delež preživelih žensk, ki zbolijo za rakom dojk. Delež preživelih moških, ki zbolijo za rakom prostate, pa se je povečal za več kot 20 odstotnih točk. V skupino rakov, pri katerih preživetje še vedno ostaja majhno, pa spadajo rak trebušne slinavke, rak požiralnika, rak jeter, rak žolčnika in žolčevodov ter možganski tumorji.

Rastline so iznašle svoje strategije zoper viruse, ko človeka še sploh ni bilo, zato jim velja zaupati, kar dokazujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave in avtorica številnih priročnikov. Zadnji nosi naslov Naravne rešitve za težave z virusi in med več kot 50 opisanimi rastlinami jih ima enajst dokazano delovanje tudi proti koronavirusom. 

Predvsem je pomembno, da virusom čim bolj otežimo vstop v telo. Potem ko prebijejo naš imunski sistem, potrebujejo določen čas, da se razvijejo – zato ne čakajmo na znake okužbe, pač pa jim poskušajmo preprečiti, da se pritrdijo na sluznice oziroma prebijejo v celice. To jim preprečujejo  zdravilne sluzi, ki jih najdemo v trpotcu, slezu, slezenovcu, velecvetnem in drobnocvetnem lučniku in še nekaterih drugih rastlinah.  Svež ingver za 80 odstotkov zmanjša možnost vdora virusov v celice. Podobno velja za bezgove jagode, česen, črno kumino in številne druge rastline. Če to fazo zamudimo, uporabimo pripravke, ki virusu onemogočajo razmnoževanje. Tako moč ima na primer propolis.

V Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost že nekaj let opozarjajo na neustrezno socialno politiko v odnosu do starejših in na nujne spremembe, ki bi prispevale k dostojni starosti. Ugotavljajo, da predlog Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021–2030 ne bo pripomogel k izboljšanju stanja, zato zahtevajo sprejetje socialnovarstvenega programa, ki bo vseboval merljive cilje, terminski in finančni načrt ter bo temeljil na analizi stanja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je resolucijo dalo v javno razpravo v precej neprimernem času, tj. sredi poletja, opredeljuje tri ključne cilje. Ti so zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti, izboljšanje dostopnosti storitev in programov ter krepitev skupnostnih oblik socialnega varstva in ustvarjanje pogojev za izboljšanje kakovosti storitev in programov.

Kateri slovenski športnik se je največkrat udeležil olimpijskih iger?

Odgovor pošljite na dopisnici do 15. septembra na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.

Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.

Rešitev iz poletne številke: Aljažev stolp so na vrh Triglava postavili 7. avgusta 1895.

Darilo prejme: Jožica Ribič, Loče.

Čestitamo!

Cameron J. Camp: Neznanec v ogledalu

Že podnaslov Detektivski priročnik za reševanje težav, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo in sorodnimi motnjami pove, da gre za zbirko praktičnih nasvetov, ki temeljijo na metodi Marie Montessori. Ta pristop svojce in oskrbovalce uči, kako naj na prijazen in spoštljiv način skrbijo za osebe z demenco in kako naj izkoristijo spretnosti in sposobnosti, ki jih še ohranjajo. Ko sprejmemo omejitve, opazimo tudi priložnosti. (Celjska Mohorjeva družba, 23 evrov)

Zdravje kratke

Zdravniki infektologi letos obravnavajo veliko primerov okužb z mišjo mrzlico, veliko več kot prejšnja leta. Miši, rovke ali podgane lahko prenašajo hantavirus, ki povzroča hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), ljudje pa se okužimo z vdihavanjem virusov iz izločkov (slina, seč, iztrebki), s katerimi je okuženo okolje, hrana ali voda.

Prvi znaki se pojavijo običajno po nekaj dneh, pogosto šele dva do štiri tedne po okužbi. Podobni so znakom okužbe z novim koronavirusom: nenadno se pojavi vročina, mrzlica, močan glavobol ter bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Tem se pridružijo še motnje vida, težave pri izločanju urina, slabo počutje in povišana telesna temperatura, očesne veznice so močno pordele, oboleli pa je v obraz rdeč, kot bi ga ožgalo sonce. Pri težji obliki oziroma zapletih pride do hitrega padca krvnega tlaka, motenj zavesti, krčev, odpovedi ledvic, krvavitev ali celo smrti.