Preteklost je bolj negotova kot prihodnost
Spomin je pomemben sestavni del identitete posameznika ali družbe. Če nimamo spomina, ne vemo niti, kdo smo in od kod prihajamo. In če ne vemo tega, ne vemo niti, kam gremo, meni prof. dr. Božidar Jezernik, profesor etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vendar je spomin tudi muhast – ali pa takega vzamemo kot izgovor, da ljudi, ki smo jih nekoč slavili zaradi njihovih dosežkov, sčasoma kar pozabimo. S sogovornikom zato obujava spomin na nekatere zgodovinske dogodke in osebnosti, ki si zaslužijo več pozornosti.
-
Ljuba Brajnik je upokojena profesorica zgodovine iz Naklega, ki izdeluje slike iz posušenega cvetja. Kot pravi, nikoli ni imela občutka, da ima smisel za ustvarjanje. Ko pa se je zaradi bolezni predčasno upokojila, je veliko časa preživljala v naravi, nabirala lepe liste in rože ter izdelovala čestitke. Deležna je bila številnih pohval, in to jo je spodbudilo, da je začela ustvarjati še slike. Nabrane rože in liste shrani med časopisne liste, ki jih obteži, potem pa jih po občutku razporeja in lepi na podlago. Motivi nastajajo sproti, v cvetje je oblekla tudi fotografije z modnih revij iz začetka stoletja. Iz rož je ustvarila celo motiv kranjske klobase za občinski praznik v Naklem, nekaj zelo lepih slik pa je nastalo iz različnih drobnih semen. Na koncu slike premaže s posebno smolo, da dolgo zdržijo pod steklom.
-
Prvega aprila 1902 so za promet odprli odsek železniške proge Trst–Koper–Buje, 15. decembra pa je vlak zapeljal vse do Poreča. Ozkotirni progi so domačini rekli Istrijanka ali vinska oziroma vinogradniška železnica, zdaj je bolj znana kot Parenzana (Porečanka).
V Mariboru je 4. aprila 1883 zasvetila prva električna žarnica na Slovenskem. S 36 žarnicami so razsvetlili Scherbaumov parni mlin. To se je zgodilo le štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko. A do množične uporabe elektrike je bilo še dolgo, saj je bila za večno ljudi predraga.
-
Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica
Avtorica, pisateljica in prevajalka je začela knjigo pisati, da bi lažje prebrodila bolečino ob tragični moževi smrti in tudi zaradi občutka, da je kot vdova v družbi manj vredna. Med žalovanjem se je morala ubadati s skrbjo za preživetje sebe in svojih treh otrok, pojasnjevanjem, da se ne misli vrniti v ZDA, od koder se je v Slovenijo pred skoraj tridesetimi leti preselila zaradi ljubezni, raziskovanjem, kako je mož v resnici umrl, in tudi tabuji o ženskah, ki naenkrat ostanejo brez moškega »zaščitnika«. Nastala je presunljiva knjiga spominov, prepletena z analizo zgodovinskih in mitoloških vidikov vdov in vdovstva. (Založba Mladinska knjiga, 29,99 evra)
-
Izkoristite spomladansko vreme in se odpravite na pohod pod vodstvom Janeza Alberta, izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije, seveda ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom.
- Na Krim (1107 m) se lahko odpravite v nedeljo, 11. aprila 2021. Zbirno mesto je ob 7.30 na postajališču LPP Konzorcij na Slovenski cesti 29 v Ljubljani. Z avtobusom št. 19B se boste odpeljali do vasi Jezero, od tam pa po označeni poti krenili na Krim. Zmerne hoje bo za približno štiri ure.
-
LENDAVA
Pred 70 leti je bila med prvimi stotimi podružnicami takratnega Društva upokojencev Ljudske republike Slovenije tudi Podružnica upokojencev Dolnja Lendava. Kot je povedal predsednik Društva upokojencev Lendava Aleksander Varga, so v arhivu našli zapis o prvem zboru, na katerem se je zbralo 25 upokojencev. Za predsednika so izbrali Martina Čosiča. Žal se o njihovem delovanju v naslednjih letih niso ohranili pisni viri. Današnje društvo pa je bilo registrirano 19. decembra leta 1975 in deluje pod sloganom Naredimo si prijaznejše staranje in si ga olajšamo z roko v roki. Združuje okrog 700 članov in v dobrobit starejših izvaja številne humanitarne, kulturno-umetniške, izobraževalne in športnorekreacijske dejavnosti. Mednje spadajo tudi pohodi. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
-
Fotografija je nastala v otroški koloniji v Stanežičah pri Ljubljani tik po drugi svetovni vojni. Med otroki je bila tudi takrat petletna Zlata Škufca Vidovič. Spominja se, da se je tako prestrašila skupinskega kopanja, da je pobegnila domov v Šiško in vso pot jokala.
Na fotografiji sta zakonca Kordiš, Jakob in Frančiška, rojena Levstek, iz Travnika oziroma naselja Dednik v Loškem Potoku. Verjetno sta se fotografirala okoli leta 1890, saj je Frančiška dve leti kasneje umrla pri porodu 12. otroka. Fotografijo hrani njuna pravnukinja Suzana Kordiš iz Ljubljane.
-
Nagradno vprašanje: Katero organsko sestavino vsebuje micelarna voda NIVEA Naturally Good?
Pot do lepe in zdrave kože obraza se začne s temeljitim čiščenjem kože zjutraj in zvečer. Micelarna voda NIVEA Naturally Good z organsko alojo nežno, a učinkovito očisti kožo ter odstrani ličila. Vsebuje 98 odstotkov sestavin naravnega izvora in le dva odstotka umetnih za stabilnost in varnost formule. Za popolnoma svežo, čisto in navlaženo kožo, ki lahko diha.
Odgovor na nagradno vprašanje nam skupaj s svojimi podatki do 15. aprila pošljite na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Nagradna igra april«.
-
Ne mine dan, kaj dan, ura, da ne bi nekaj delali z rokami. Toliko del bi lahko našteli, da bi bila knjiga o ročnih delih in delih z rokami nasploh zajetna in obsežna. Zato so se v fotografski skupini Primorski škljoc Društva upokojencev Ajdovščina odločili, da bodo fotografirali roke. Navdih so dobili že s sodelovanjem na fotografskem natečaju Z ročnimi deli si krajšamo čas, ki ga je organizirala Komisija za tehnično kulturo pri Zdusu. Tema je spodbudila še večje zanimanje in nastale so številne fotografije, ki jih je osem fotografov marca pokazalo na razstavi z naslovom Roke v avli Ljudske univerze Ajdovščina. (N. V., fotografije: Primorski škljoc).
-
Dobrodošlo zdravljenje doma
Slovenskim bolnikom so v večini dostopna vsa sodobna biološka zdravila. So varna in učinkovita, še posebej pa lajšajo življenje kroničnih bolnikov, ker si jih lahko sami aplicirajo doma. Kot so poudarili na novinarski konferenci o prihodnosti biološkega zdravljenja, imajo s takimi terapijami dobre izkušnje bolniki z revmatičnimi obolenji, multiplo sklerozo in migreno.
Možnost, da si lahko sami vbrizgajo zdravilo, in to na daljše obdobje, številni bolniki sprejmejo z navdušenjem. Na ta način si prihranijo marsikatero pot do ambulante (nekateri morajo po odmerek zdravila vsak mesec ali celo na dva tedna) in tako tudi stroške. Zdravljenje je preprostejše s peresniki, ki vsebujejo že pripravljeno zdravilo, a se bolniki hitro naučijo pravilno aplicirati zdravilo tudi z injekcijami. Tako mnogi bolniki pridejo v ambulanto le na reden kontrolni pregled, v vmesnem času pa so z medicinsko sestro ali zdravnikom v stiku po telefonu ali elektronski pošti, občasno tudi videokonferenci. Bolnikom z migreno je že nekaj časa na voljo program Telemigrena, na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor pa že več kot pet let uporabljajo »MS-telefon«, po katerem bolniki z multiplo sklerozo hitro dobijo odgovore na svoja vprašanja.
