-
Slovenija je skupaj s še devetimi državami (Poljsko, Češko, Slovaško, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto in Ciprom) 1. maja 2004 vstopila v Evropsko unijo.
Petega maja se spominjamo 200. obletnice smrti francoskega cesarja Napoleona Bonapartea, ki je leta 1804 postal francoski cesar.
Lekarnar John Pemberton iz ameriške države Georgia je 8. maja 1886 iz izvlečkov koke, kofeina in sodavice zvaril rjav napitek, ki je predhodnik popularne kokakole.
-
Shane O’Mara: Hvalnica hoji
Zdravila imajo pogosto neželene učinke. Gibanje jih nima, zato si to koristno in blagodejno početje za telo in dušo privoščite v čim večji meri, svetuje avtor, priznani irski nevroznanstvenik. Prepričan je celo, da bi morali zdravniki začeti pisati recepte za hojo za izboljšanje osnovnega zdravja posameznika ali kolektivnega zdravja in dobrega počutja. V priročniku spoznavamo mehaniko, lepoto in številne blagodejne učinke hoje. Ugodno namreč vpliva na srce, kosti, mišice, držo in telo nasploh, izboljša razpoloženje in nam pomaga rešiti marsikatero življenjsko vprašanje.
-
Čemu služijo vratca na tej nenavadni škatli?
Odgovor pošljite do 18. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Eden izmed vas bo prejel brisačko Vzajemnosti.
Odgovor iz aprilske številke: Na fotografiji je čajnik z gorilnikom, ki je omogočal, da je vsebina ostajala topla.
Darilo prejme: Helena Frelih, Železniki.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
-
Kako se imenuje dišeča travniška cvetica, ki jo ponekod poznajo tudi kot gospejine solzice, gozdni zvonček, jurjevko ali binkoštnico?
Odgovor pošljite do 18. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz aprilske številke: V Ljubljani je bil hud potres 14. aprila 1895.
Rokodelcev epidemija ni ustavila
Rokodelstvo je skoraj edina dejavnost, ki je v društvih upokojencev zadnje leto potekala nemoteno, le da na drugačen način. Rokodelke in rokodelci ustvarjajo v svojem domačem okolju, mnenja in nasvete si izmenjujejo na daljavo prek videokonferenc, izdelke pa z veseljem pokažejo na družabnih omrežjih. Seveda pa komaj čakajo, da si bodo njihove razstave v okviru društev ali pokrajinskih zvez obiskovalci ogledali v živo.
Kot pravi Branko Suhadolnik, predsednik Komisije za tehnično kulturo pri Zdusu, jim je kljub omejitvam zaradi epidemije uspelo izvesti nekatere dogodke s področja rokodelstva, fotografije in varnosti v prometu. Tako so v februarju in marcu izvedli tri predavanja na daljavo o novostih v cestnem prometu. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili Radu Jeromlju z Agencije za varnost prometa.
-
NAZARJE
Župani šestih občin Zgornje Savinjske doline so po skupnem dogovoru nabavili tri električne avtomobile za brezplačne prevoze upokojenih občanov. Ti imajo pogosto težave, ko morajo po opravkih, k zdravniku, v lekarno ali trgovino, pa nimajo lastnega prevoza ali ne vozijo, nimajo svojcev, imajo slabe dohodke, povezave z javnim prevozom pa so slabe. Zdaj se bodo lahko dogovorili za prevoze z vozniki prostovoljci, ki so se v velikem številu javili za pomoč pri prevozih.
Avtomobile so aprila prevzeli od Zavoda Zlata mreža. Eno vozilo si bosta delili dve občini, na primer nazarska bo delila avtomobil z Občino Rečica ob Savinji. Uporabljali jih bodo zlasti za prevoze tistih občanov, ki jih obiskujejo prostovoljci programa Starejši za starejše, ki poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije. Prevozi so na razpolago od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, po potrebi tudi zunaj tega časa.
Pripombe k načrtu okrevanja države po epidemiji
ZDUS
Zdus kot največja nevladna organizacija združuje okrog 200.000 članic in članov in predstavlja 620 tisoč upokojencev in upokojenk. Ravno ti so bili največje žrtve epidemije covida-19, saj je bilo pri nas med umrlimi več kot 2.060 (skoraj 48 odstotkov) stanovalcev domov za starejše. Zato so v Zdusu skrbno proučili načrt za okrevanje in odpornost države po epidemiji in vladi posredovali stališča in pripombe.
Predvsem so prepričani, da je nujno sprejeti tri temeljne zakone, in sicer o dolgotrajni oskrbi (z uveljavitvijo januarja 2022), zdravstveni reformi in pokojninski reformi. Nepovratna sredstva iz Evropske unije morajo biti namenjena programom s področja zdravstva in socialnega varstva ter dolgotrajne oskrbe, predvidene naložbe v javno zdravstvo pa morajo zaobjeti vso Slovenijo, so prepričani v Zdusu.
-
Kaj mi pripada v jeseni življenja
Marsikdo se sprašuje, katere zdravstvene in zobozdravstvene storitve krije njegovo zavarovanje in kdaj so potrebna doplačila, kje in kako lahko dobi ustrezne medicinske pripomočke, ali je treba plačati prevoz z reševalnim vozilom v nujnih primerih, kam se lahko obrne, ko potrebujejo oskrbo … Te in še številne druge koristne informacije, ki jih potrebujejo starejši ali njihovi svojci pri uveljavljanju zdravstvenih in socialnih pravic, najdete v priročniku Kaj mi pripada v jeseni življenja.
-
Dejstvo, da vsak Slovenec vrže v smeti kar 68 kilogramov hrane na leto, je pretresljivo. To namreč pomeni enako, kot če bi vsak dan v koš za odpadke odvrgli štiri žemlje … Statistika tudi pravi, da odvržemo tretjino nakupljene hrane. Pogosto se zgodi, da živilo uničimo po poteku datuma minimalne trajnosti, ker smo v dvomih, ali je še užitno.
Kaj torej označuje datum minimalne trajnosti? Običajno je na živilu označen z besedami uporabno najmanj do. Oznaka pomeni, da po preteku tega datuma hrana začne izgubljati okus, teksturo, vonj in hranljivo vrednost, je pa še vedno užitna. Tako označena živila z mikrobiološkega vidika niso hitro pokvarljiva. Živila so na policah pri sobni temperaturi (konzerve, moke, kaše, riž, fižol, suhe testenine, suho sadje, kompoti, brezalkoholne pijače in napitki, čokolada, marmelada nekateri trdi in poltrdi siri, trajno mleko) ali v zamrzovalnikih (zamrznjeno sadje in zelenjava ter druga globoko zamrznjena živila).
-
V petek, 23. aprila, bo med 10. in 11. uro po vsej Sloveniji, pa tudi izven njenih meja, zadonela slovenska pesem. Tako vsaj načrtujejo pobudniki dogodka Vseslovensko petje s srci, ki ga pripravljajo že četrto leto.
S skupnim petjem želijo povezati vse generacije in družbene sloje doma in po svetu, negovati slovensko kulturo in jezik, krepiti nacionalno pripadnost, ustvarjati boljše vzdušje ter ozaveščati o pomenu slovenske glasbe in jo prenašati na mladi rod.
K petju vabijo v vrtcih, šolah, na delovnih mestih, v avtomobilih, v domovih starejših občanov, v bolnišnicah, pa na domačih balkonih ali terasah in na prostem - seveda ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje okužbe s koronavirusom. Pojete lahko pesmi po svojem izbor, da pa bi res povezali srca Slovencev doma in po svetu pa so organizatorji pripravili izbor desetih pesmi, ki naj bi jih zapeli skupaj. Med njimi so pesmi o domovini, posvečene 30-letnici samostojnosti: Slovenija, od kod lepote tvoje, Slovenija, moja dežela, Zelena dežela, Oj Triglav, moj dom ter slovenska himna, že skoraj ponarodele Čebelar, Gorska roža, Kekčeva pesem, Dan ljubezni, pa Lipa zelenela je, ki jo je APZ France Marolt kot zadnjo zapel pred začetkom kulturnega molka leta 1941 in Slovenec sem, ki je posvečena 100-letnici smrti skladatelja Josipa Ipavca …
