Družinski zdravnik pa vendar mora biti dosegljiv
Podaljševanje življenjske dobe prinaša tudi daljše dejavno življenje. Je velik, a krhek civilizacijski dosežek, ki se v vojnah, ekonomskih in zdravstvenih krizah lahko hitro zniža, opozarja doc. dr. Božidar Voljč, specialist družinske medicine in diplomant javnega zdravstva. Bil je direktor zdravstvenih domov Kočevje in Ribnica in Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani, minister za zdravje v prvi in drugi slovenski vladi ter član Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije. Že 24 let je član Komisije RS za medicinsko etiko, drugi mandat je njen predsednik.
Fotografija pove več kot tisoč besed
»Fotografija je zapis določenega trenutka v neskončnem času,« pravi Viktor Šmid iz Zgornjih Dupelj, ki je vajen svet opazovati skozi objektiv fotoaparata. Shranjenih ima več 120 tisoč fotografij, največ je prizorov iz narave, uličnih prizorov in portretov.
Prve izkušnje si je še kot srednješolec nabiral z ruskim fotoaparatom Smena 8, od takrat jih je zamenjal že kar nekaj. Kot inženir informatike se je hitro spoprijateljil z digitalno fotografijo in urejanjem fotografij na računalniku. Zanima ga zlasti eksperimentiranje s svetlobo in izrezi, saj pravi, da lahko tako najbolj pokaže dinamičnost.
-
Krema za izenačitev tena ima kar 95 odstotkov sestavin naravnega izvora. Poskrbi za brezhibno polt, ublaži videz rdečice in zmanjša pojav pigmentnih madežev in mozoljev. Izvleček nordijskega bora in vlažilna mešanica kožo vlažita in negujeta.
Med tistimi, ki boste navedli, izvleček katere rastline vsebuje krema, bomo izžrebali pet nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 15. septembra pošljite na dopisnici na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
-
Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam
»Vendarle so vsi izgubljeni in ukradeni otroci tudi naši otroci. Odgovorni smo zanje,« pravi avtorica, ki je temeljito raziskala usode slovenskih ukradenih otrok. Številne so med drugo svetovno vojno odpeljali v Nemčijo, nekatere najmlajše so prek nacistične organizacije Lebensborn posvojili nemški starši. Pretresljiv roman temelji na teh resničnih zgodbah. Hkrati je to tudi osebna zgodba srednješolke, ki po nonini smrti raziskuje družinsko zgodovino. Zanima jo zlasti usoda tete, ki je med drugo svetovno vojno kot majhna deklica izginila in po kateri nosi ime. (Založba Miš, 29,95 evra)
-
ŠMARJE PRI JELŠAH
Članice in člani Društva upokojencev Šmarje pri Jelšah, trenutno jih je 480, so na občnem zboru pregledali uresničitev lanskega dela. Iz poročila, ki ga je podal predsednik Franc Novak, je bilo razvidno, da načrt zaradi epidemije ni bil popolnoma uresničen. Prostovoljci so bili z osamljenimi člani v stikih po telefonu. Lani je Občina Šmarje pri Jelšah pridobila osebni avtomobil Prostofer, ki ponuja prevoz starejšim po raznih opravkih. Uredili so tudi priklop na mestni plin za ogrevanje društvenih prostorov. (Besedilo: Milenka Blažević, foto: Anton Zaplata)
-
Svetila z novo energijsko nalepko
Od prvega septembra bodo morala biti vsa svetila, ki se bodo pojavila na trgu, opremljena z novo energijsko nalepko. Na njej bo poenostavljena lestvica od A do G, nova je tudi koda QR, ki jo potrošnik skenira s pametnim telefonom, in tako dobi dodatne informacije o izdelku.
Svetila, ki so v prodajalnah in spletnih trgovinah na prodaj že od prej, bodo lahko staro nalepko imela še do konca februarja 2023. Z novo energijsko nalepko so že opremljeni gospodinjski aparati in izdelki (pomivalni stroji, pralni in sušilni stroji, zamrzovalniki, vinske vitrine in zasloni) ter avtomobilske pnevmatike.
Soustvarjajmo dvajseti festival
V Cankarjevem domu v Ljubljani se bo med 29. septembrom in 1. oktobrom odvijal 20. festival za tretje življenjsko obdobje. Tokrat bo v znamenju jubileja, ki bi ga pravzaprav morali slaviti že lani, pa tega niso dopuščale epidemiološke razmere.
Največja prireditev za starejše pri nas, s katero zaznamujemo tudi 1. oktober, mednarodni dan starejših, prinaša pester strokovni program o aktualnih termah. Zanimiva bo razprava na temo evropskega stebra socialnih pravic – Evropa po epidemiji. Program bo potekal v duhu iskanja načinov, kako v trenutnih razmerah dolgoročno in pozitivno vplivati na kakovost življenja starejše populacije in kako oblikovati bolj povezano, bolj vključujočo družbo, ki omogoča uspešno sožitje in socialno varnost vseh generacij.
-
Višje preživetje bolnikov z rakom
Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo za 11 odstotkov, je pokazala analiza Onkološkega inštituta Ljubljana. Ob tem onkologi poudarjajo, da sta starost in stadij raka ob diagnozi (zgodnje odkrivanje) še vedno ključna za preživetje bolnikov. Najbolj se je povečalo preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom. Za deset odstotnih točk se je povečal tudi delež preživelih žensk, ki zbolijo za rakom dojk. Delež preživelih moških, ki zbolijo za rakom prostate, pa se je povečal za več kot 20 odstotnih točk. V skupino rakov, pri katerih preživetje še vedno ostaja majhno, pa spadajo rak trebušne slinavke, rak požiralnika, rak jeter, rak žolčnika in žolčevodov ter možganski tumorji.
Virusi imajo svoje šibke točke
Rastline so iznašle svoje strategije zoper viruse, ko človeka še sploh ni bilo, zato jim velja zaupati, kar dokazujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave in avtorica številnih priročnikov. Zadnji nosi naslov Naravne rešitve za težave z virusi in med več kot 50 opisanimi rastlinami jih ima enajst dokazano delovanje tudi proti koronavirusom.
Predvsem je pomembno, da virusom čim bolj otežimo vstop v telo. Potem ko prebijejo naš imunski sistem, potrebujejo določen čas, da se razvijejo – zato ne čakajmo na znake okužbe, pač pa jim poskušajmo preprečiti, da se pritrdijo na sluznice oziroma prebijejo v celice. To jim preprečujejo zdravilne sluzi, ki jih najdemo v trpotcu, slezu, slezenovcu, velecvetnem in drobnocvetnem lučniku in še nekaterih drugih rastlinah. Svež ingver za 80 odstotkov zmanjša možnost vdora virusov v celice. Podobno velja za bezgove jagode, česen, črno kumino in številne druge rastline. Če to fazo zamudimo, uporabimo pripravke, ki virusu onemogočajo razmnoževanje. Tako moč ima na primer propolis.
Resolucija brez konkretnih izboljšav
V Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost že nekaj let opozarjajo na neustrezno socialno politiko v odnosu do starejših in na nujne spremembe, ki bi prispevale k dostojni starosti. Ugotavljajo, da predlog Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021–2030 ne bo pripomogel k izboljšanju stanja, zato zahtevajo sprejetje socialnovarstvenega programa, ki bo vseboval merljive cilje, terminski in finančni načrt ter bo temeljil na analizi stanja.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je resolucijo dalo v javno razpravo v precej neprimernem času, tj. sredi poletja, opredeljuje tri ključne cilje. Ti so zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti, izboljšanje dostopnosti storitev in programov ter krepitev skupnostnih oblik socialnega varstva in ustvarjanje pogojev za izboljšanje kakovosti storitev in programov.
