-
Fotografija je bila posneta 22. decembra 1955 v Šentvidu pri Ljubljani. Med vajenci avtomehanične stroke treh letnikov je tudi Ivan Praček iz Dolge Poljane pri Ajdovščini. Vesel bo, če ga kateri od sošolcev pokliče na telefonsko številko: 041 258 847.
Letos je minilo 50 let, odkar je Gimnazijo Franca Miklošiča v Ljutomeru zapustila generacija 1967/68. Lepi so spomini na ta leta in na maturantski pohod 4. junija 1971, nam je napisala Marjana Smrekar iz Metlike.
Na fotografiji iz leta 1928 je sedemnajstletna Marica Mernik s Teharij (sedi na desni) s sošolkami celjske meščanske šole. Kot dolgoletna članica igralske skupine, ki je delovala v teharski župniji, je nastopila v številnih vlogah. Fotografiji hrani njena hči Helena Štraus iz Ljubljane.
-
Prvega decembra 1918 je nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je bila 3. oktobra 1929 preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo.
Ob strmoglavljenju slovenskega letala McDonnell Douglas MD-80 pri Ajacciu na Korziki 1. decembra 1981 je umrlo 180 ljudi. To je do zdaj najhujša slovenska letalska nesreča.
Franc Jožef je 2. decembra 1848 postal avstrijski cesar. Vladal je 68 let.
London je 4. decembra 1952 prekril gost smog, ki je vztrajal kar pet dni. Za posledicami onesnaženja je umrlo približno 12.000 ljudi.
-
Maskara The ONE Hypnotic Depth s kompleksom Triple Black Pigment in Hypno Tech formulo poskrbi za barvno intenzivnost ter volumen, kar daje očem hipnotičen videz. Fleksibilna krtačka zagotavlja tudi izjemno dolžino in učinek povečanja globine.
Med tistimi, ki boste navedli, kateri pigment je v maskari, bomo izžrebali pet nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 15. decembra pošljite na dopisnici na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
-
Ob rojstvu je dobil jo vsak od nas, pa nam na pleča jo nalaga čas. O čem govori uganka Vere Albreht?
Odgovor pošljite do 15. decembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz novembrske številke: Romani Dostojevskega so Bratje Karamazovi, Zločin in kazen, Besi, Idiot, Srečelovec, Mladenič …
Naprave so vse pametnejše, ljudje vse manj
Medtem ko številne Slovenke in Slovenci v starostni skupini od 65 do 74 let nimajo računalnika niti pametnega telefona, jih več kot 51 odstotkov redno uporablja internet, na družbenem omrežju Facebook pa število uporabnikov, starejših od 65 let, najhitreje narašča. Komuniciranje v virtualnem svetu ima svoja pravila, vendar jih še nismo povsem usvojili. Zato smo se z dr. Danom Podjedom, antropologom z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter izrednim profesorjem za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki raziskuje razmerja med ljudmi in tehnologijami, pogovarjali o prednostih in pasteh digitalizacije. Med drugim opozarja, da za sodobno tehnologijo stojijo podjetja, ki jih bolj kot skrb, da bodo pomagali potrošnikom, zanima lastni finančni interes.
-
Jurij Gagarin: Pot do zvezd
Letos je minilo 60 let od prvega poleta človeka v vesolje. Vesoljska raketa Vostok z Jurijem Gagarinom je 12. aprila leta 1961 odletela v vesolje, obkrožila Zemljo in se vrnila na njena tla. V avtobiografski knjigi Gagarin piše o svojem življenju od otroštva, šolanja, težkih pripravah za polet v vesolje vse do izjemnega podviga, zaradi katerega je po vsem svetu doživljal ovacije in veličastne sprejeme. V knjigi je tudi veliko fotografij. (Založba Forma 7, cena: 23 evrov)
Kruhinpotica.com v novi podobi
Odslej boste še enostavneje brskali po bogati vsebini in hitreje našli recepte na spletni strani www.kruhinpotica.com. Izkušenim mojstrom, še bolj pa začetnikom, so dobrodošla navodila, s pomočjo katerih lahko korak za korakom pripravite svojo prvo mojstrovino. Zbranih je več kot 2000 receptov za kvašene dobrote, kot so potice, različne vrste kruha, pite, pletenke, pice ... Objavite pa lahko tudi svojega.
Fala Slonček, stari prijatelj vseh domačih pekov, vas vabi, da se mu pridružite.
-
GORNJA RADGONA
Društvo upokojencev Gornja Radgona je imelo že lani 70. obletnico ustanovitve, ki pa so jo zaradi zdravstvenih razmer praznovali letos poleti. V sedmih desetletjih se je v društvu zvrstilo osem predsednikov in dve predsednici. Sedanja predsednica Inge Ivanek je poudarila, da položaj upokojencev ni bil nikoli zavidljiv, zdaj so še bolj ogroženi, saj upokojenci dosegajo višjo starost in imajo zato več zdravstvenih težav.
Kot gosti so se praznovanja udeležili predsednica PPZDU Murska Sobota Vijola Bertalanič, župan Stanko Rojko in predsednik Zdusa Janez Sušnik, ki je društvu ob jubileju podelil veliko plaketo Zdusa. Posebni priznanji Zdusa pa sta prejeli dolgoletna tajnica Ivanka Hibler in pevovodkinja Dragica Černe.
Dokler živimo, živimo kakovostno
V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 ljudi, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Večina med njimi bi potrebovala paliativno oskrbo, ki bi jim omogočila, da bi iz časa, ki jim ga bolezen še daje, potegnili kar največ in bi zadnje mesece ali tedne življenja preživeli brez bolečin.
Cilj paliativne oskrbe je namreč ohranjanje vrednot in dostojanstva posameznikovega življenja in tudi podpora svojcem tako v času bolnikove bolezni kot v obdobju žalovanja. Pri nas veliko ljudi umre v bolnišnicah in domovih za starejše, največ pa doma. Vendar pa vse bolnišnice nimajo urejenih primernih oddelkov, tisti, ki negujejo neozdravljivo bolne doma, pa so še posebej v stiski. Ponekod lahko pomagajo prostovoljci Slovenskega društva hospic, ki spremljajo hudo bolne in umirajoče. Imamo en sam stacionarni hospic, to je Hiša Ljubhospica v Ljubljani, ki uporabnikom ponuja brezplačno oskrbo, strokovno zdravstveno nego in psihosocialno podporo. Vendar je v njej prostora le za 12 ljudi. Manjši paliativni center pa nameravajo urediti v Prekmurju, točneje v Mali Polani.
Boli, peče, zbada, dreveni ...
Kar 22 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije trpi za kronično bolečino in med temi je po raziskavi iz leta 2019 najpogostejša bolečina v križu in hrbtenici. Ko pa se pekoča bolečina ali mravljinčenje širi v zadnjico in nogo, pa govorimo o nevropatski bolečini.
Pojavi se lahko seveda kjer koli v telesu in bolniki jo opisujejo kot oster ali pekoč občutek v različnih delih telesa, včasih gre za mravljinčenje, mrazenje ali odrevenelost, ali pa je občutek podoben, kot bi nas hkrati zbadalo nešteto iglic ali stresali sunki elektrike. Običajno se bolečine pojavljajo konec dneva in se ponoči celo stopnjujejo, lahko se pojavijo spontano ali jih sproži že blag dotik.
