Poklicala je zaskrbljena starejša gospa, ki se ji je približeval termin za dolgo pričakovano operacijo kolena, sama pa je doma skrbela za moža v začetnem stadiju demence. Skrbelo jo je, kdo bo skrbel zanj, ko bo ona na operaciji in po njej, ko bo njena mobilnost omejena?

Gospa je stara 76 let, njen mož pa že več kot 80. Živita sama v večjem stanovanju v ljubljanski stanovanjski soseski in sta brez potomcev ali drugih sorodnikov, ki bi jih lahko prosila za pomoč. Gospa je že dolgo čakala na operacijo in potihoma računala, da bo mož, ki je zaradi prvih znakov demence postajal vedno bolj zmeden in odvisen od njene pomoči, pristal na začasno nastanitev v domu za starejše. A ko je prejela datum operacije, mož ni hotel niti slišati za začasno selitev od doma, postal je nemiren, celo agresiven. Gospa je bila obupana, razmišljala je že, da bi odpovedala operacijo.

Prilagoditev stanovanja po zlomu kolka

V svetovalnici se je oglasil par srednjih let, ki živi v dvostanovanjski hiši na obronku Ljubljane z osemdesetletno mamo, ki je bila do zdaj zdrava in samostojna in ni potrebovala pomoči. Pred dobrim tednom pa je padla in si zlomila kolk. Zakonca sta bila zaskrbljena, kako bodo skrbeli zanjo, ko se bo vrnila iz bolnišnice.

V svetovalnici smo skupaj pregledali razpoložljive možnosti. Mama je kljub starosti in omejeni mobilnosti odločno zavračala odhod v dom za starejše in želela ostati v svojem okolju, v svoji hiši. Torej je bilo treba bivalno okolje prilagoditi novim razmeram, preseliti njeno posteljo v dnevni prostor v pritličju in prilagoditi opremo. Svetovali smo jima obisk specializirane trgovine na Linhartovi, kjer imajo na voljo veliko izbiro pripomočkov in naprav ter znajo svetovati, katere pripomočke lahko dobijo na recept, kaj si lahko izposodijo itd.