Kako je živeti v stanovanjski skupnosti?
Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije se že nekaj let ukvarjajo z razvojem skupnostnih oblik bivanja starejših, saj so prepričani, da je treba med dvema skrajnostma – ostati sam doma in iti v dom za starejše – razviti in ponuditi tudi druge oblike bivanja. Dosegli so, da je poglavje o bivanju starejših s poudarkom na razvoju skupnostnih oblik uvrščeno v nacionalni stanovanjski program 2015–2025 in strategijo dolgožive družbe. Z nasveti so pomagali tudi pri nastanku stanovanjske skupnosti starejših v vasi Davča.
-
»Živeti sam doma« in »oditi v dom za starejše« sta pri nas prevladujoči obliki bivanja starejših. Med njima pa skoraj ni vmesnih oz. alternativnih oblik, kot so se razvile v drugih državah. Pogrešamo raznovrstnost oblik bivanja starejših – od gospodinjskih skupin, sobivanja starejših, sobivanja več generacij, stanovanjskih zadrug starejših itd.
To še zdaleč ne pomeni, da nas te oblike ne zanimajo ali da niso primerne za slovenske razmere, mentaliteto in pričakovanja o bivanju v starosti. V Zdusu tudi po koncu projekta HELPS, v katerem smo se leta 2010 začeli ukvarjati s to problematiko, ugotavljamo, da je zanimanja precej. Interesenti za sobivanje starejših se še vedno srečujejo, potencialni sobivalci se spoznavajo, predstavimo jim novosti na področju sobivanja starejših v Sloveniji in primere iz tujine.
-
V prejšnji Vzajemnosti smo v prispevku o dostopnem turizmu omenili pobudo upokojenca iz okolice Celja o izmenjavi počitniških nastanitev starejših. Ponudil je možnost bivanja v svoji podeželski hiši v zameno za nekaj dni bivanja v Ljubljani ali drugem kraju. Pobuda je dobila kar nekaj pozitivnih odzivov in gospod se je že povezal z upokojenko iz Ljubljane, ki je ponudila v izmenjavo svoje stanovanje. Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije zato že razmišljamo, kako bi organizirali »borzo« za izmenjavo stikov med starejšimi interesenti za tovrstno zamenjavo.
Dostopne počitnice za vse starejše
Povprečen državljan Slovenije ima po upokojitvi pred seboj še skoraj tretjino življenja. K podaljšanju življenjske dobe ter zdravemu in polnemu življenju starejših lahko pomembno pripomorejo tudi rekreacija, druženje, izleti, letovanja in potovanja. Vse bolj se udejanja zamisel o t. i. socialnem turizmu.
Po definiciji Evropske unije je to turizem, ki je dostopen vsem in razvit v skladu s trajnostnimi in solidarnostnimi principi. Omogoča počitnice čim več ljudem in spodbuja mobilnost državljanov, ugodno vpliva na sezonska turistična gibanja in prispeva k zmanjševanju brezposelnosti, krepi idejo evropskega državljanstva in razvoja regionalnih in lokalnih ekonomij. Za spodbudo socialnega turizma je Evropska komisija leta 2009 uvedla projekt Calypso, ciljne skupine, ki jih obravnavajo kot prioritete, pa so mladi, starejši, družine v posebnih socialnih okoliščinah in invalidi.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin
VRNITEV V DOMOVINO
Na svetovalnico se občasno obrnejo tudi starejši, ki so delali in si zaslužili pokojnino v tujini in si želijo starost preživeti v domovini.
Takole nam je pisal neki gospod: »Pred kratkim sem se upokojil, sem še v dobri kondiciji in precej aktiven. Trenutno bivam v Avstriji in bi se želel vrniti v Slovenijo, kjer pa potrebujem stanovanje. Društvo upokojencev Slovenije ima na razpolago stanovanja za upokojence, zato me zanima, na kakšen način je mogoče dobiti tako stanovanje ne glede na lokacijo, ker mi je vseeno, v kateri predel Slovenije se preselim. Sem sam in garsonjera bi zadostovala.«
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin
PRILAGODITEV STANOVANJA
Upokojen in še zelo dejaven gospod, ki živi sam v najemnem stanovanju, je iskal informacije v zvezi s prilagoditvami za varno bivanje. Ker smo ravno načrtovali vzorčno prilagoditev stanovanja starejše osebe za potrebe brošure »Majhni posegi za velike učinke«, smo ga povabili k sodelovanju in to prilagoditev izvedli v njegovem stanovanju.
Najprej je stanovalca obiskal naš arhitekt, skupaj sta si podrobno ogledala stanovanje, razporeditev pohištva in opreme ter lego stanovanja in umeščenost v širšo okolico. Arhitekt je hotel izvedeti čim več o navadah stanovalca, koliko časa preživi doma, kaj počne, s čim se ukvarja, v katerih prostorih se največ zadržuje, katere poti v stanovanju so najpogostejše. Na podlagi zbranih informacij je skupaj s sodelavci svetovalnice pripravil predlog prilagoditve stanovanja; na seznamu je bilo več manjših posegov – od namestitev ročajev in kopalne deske v kopalnici do poličke za odlaganje pri vratih in preklopnega sedeža v predsobi. Seznam smo predstavili stanovalcu in se z njim uskladili glede podrobnosti. Pridobili smo tudi sponzorja, ki je bil pripravljen svetovati pri pripomočkih za prilagoditev in jih tudi prispevati.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin
ISKANJE POGREŠANE SESTRE
Dogaja se, da zaradi različnih razlogov starejša oseba izgubi stik s sorodniki. Tudi v takih primerih smo že uspeli pomagati. Klicala nas je starejša gospa iz manjšega slovenskega mesta. S sestro, ki je živela v Ljubljani, sta imeli le občasne stike prek pisem, saj je sestra živela bolj samotarsko, telefona ni imela, obiskovali pa sta se zelo redko. Ker pa ji tokrat že nekaj tednov ni odgovorila, jo je začelo skrbeti, saj je bila sestra že precej v letih, ob zadnjem obisku pred meseci pa je kazala začetne znake demence. A je zavračala odhod v dom za starejše občane ali kakršno koli drugo pomoč. Zaskrbljena sestra je najprej poklicala na pristojni center za socialno delo, a povratne informacije ni dobila. Ker je bila takrat tudi sama zaradi padca odvisna od pomoči drugih, za sestro v Ljubljani pa jo je že precej skrbelo, nas je poklicala in prosila za poizvedbo.
Slovenija je privlačna za tujce, tudi starejše
Anthony Beskine ni turist kot mnogo drugih, ki zadnja leta množično obiskujejo našo prestolnico in se nato odpravijo naprej. Že drugo leto z ženo živi v Ljubljani. Slovenijo sta si namreč izbrala za kraj, kjer želita preživeti svoja pozna leta. Zanimalo nas je, zakaj sta se odločila ravno za našo deželo in kaj ju je pripeljalo k nam.
Anthonyja Beskina smo spoznali, ko sta se z ženo JS oglasila v Zdusovi svetovalnici za izboljšanje bivanja starejših. Iskala sta namreč možnosti za najem ali še rajši za nakup stanovanja.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin
Poklicala je zaskrbljena starejša gospa, ki se ji je približeval termin za dolgo pričakovano operacijo kolena, sama pa je doma skrbela za moža v začetnem stadiju demence. Skrbelo jo je, kdo bo skrbel zanj, ko bo ona na operaciji in po njej, ko bo njena mobilnost omejena?
Gospa je stara 76 let, njen mož pa že več kot 80. Živita sama v večjem stanovanju v ljubljanski stanovanjski soseski in sta brez potomcev ali drugih sorodnikov, ki bi jih lahko prosila za pomoč. Gospa je že dolgo čakala na operacijo in potihoma računala, da bo mož, ki je zaradi prvih znakov demence postajal vedno bolj zmeden in odvisen od njene pomoči, pristal na začasno nastanitev v domu za starejše. A ko je prejela datum operacije, mož ni hotel niti slišati za začasno selitev od doma, postal je nemiren, celo agresiven. Gospa je bila obupana, razmišljala je že, da bi odpovedala operacijo.
Iz svetovalnice za izboljšanje bivanja starejših
Prilagoditev stanovanja po zlomu kolka
V svetovalnici se je oglasil par srednjih let, ki živi v dvostanovanjski hiši na obronku Ljubljane z osemdesetletno mamo, ki je bila do zdaj zdrava in samostojna in ni potrebovala pomoči. Pred dobrim tednom pa je padla in si zlomila kolk. Zakonca sta bila zaskrbljena, kako bodo skrbeli zanjo, ko se bo vrnila iz bolnišnice.
V svetovalnici smo skupaj pregledali razpoložljive možnosti. Mama je kljub starosti in omejeni mobilnosti odločno zavračala odhod v dom za starejše in želela ostati v svojem okolju, v svoji hiši. Torej je bilo treba bivalno okolje prilagoditi novim razmeram, preseliti njeno posteljo v dnevni prostor v pritličju in prilagoditi opremo. Svetovali smo jima obisk specializirane trgovine na Linhartovi, kjer imajo na voljo veliko izbiro pripomočkov in naprav ter znajo svetovati, katere pripomočke lahko dobijo na recept, kaj si lahko izposodijo itd.