O BAKTERIJI HELICOBACTER PYLORI

Spomladi zaradi povečanih alergenov v zraku pospešeno deluje tudi imunski sistem. Poveča se koncentracija histamina v telesu, ki med drugim pospeši izločanje želodčne kisline in povzroča več želodčnih težav. Predvidevam, da je bilo zato tokrat več vprašanj glede bakterije Helicobacter pylori (H. pylori). Bralce so zanimali testi za dokaz prisotnosti bakterije, zakaj je potrebno zdravljenje z dvema antibiotikoma, kdaj je smiselno preveriti uspešnost terapije, zakaj zdravniki predpisujemo različne antibiotike in ali je potrebno 14-dnevno zdravljenje. 

VRTOGLAVICA 

Po preboleli covidni okužbi se je pri 85-letni bralki pojavila vrtoglavica, spremljana s slabostjo in bruhanjem. Prejela je zdravila Betaserc. Potolažili so jo, da bo to minilo, a žal ni. Vrtoglavice se pojavljajo pri hitrem gibu glave, včasih pri vstajanju, v levem ušesu ji šumi in piska, pri hoji jo zanaša. Na slikanju glave so našli tri manjše kapi, na vratnih žilah ima sklerotične obloge, dobila je slušni aparat za levo uho, ki ga ne uporablja. Krvni tlak je normalen, srčni utrip med 46 in 70 utripi na minuto. Izvidi krvi so bili brez posebnosti. Jemlje še zdravila za holesterol, aspirin in B-vitamine.

ZAPLETI PO OPERACIJI

Bralka je v zadnjem času veliko prebrala o zdravniških napakah. Najbolj jo je prizadela smrt bolnice po operaciji žolčnika, saj tudi sama čaka na laparoskopsko odstranitev le-tega. Zanima jo, kakšni so lahko zapleti. Ker so bolečine pod desnim rebrnim lokom stalne, slabost in bruhanje pa dokaj pogosta, verjetno druge izbire nima.

Pri dobrem načrtovanju, upoštevanju vseh podrobnosti klinične poti in v rokah skrbnega in veščega terapevta je možnost za hude zaplete majhna, vendar obstaja. Tudi še tako odlično opravljen poseg ne pomeni veliko, če mu ne sledita ustrezna nega in prepoznavanje zapletov. Sprašujem, ali je eno- ali dvodnevno opazovanje po takšnih posegih dovolj za vse bolnike. Ali je hitra jutranja vizita kirurgov, ki so z eno nogo že v operacijski dvorani, res tisto, kar bolnika pomiri? Če stoji ob kirurgu tim, ki dobro pozna in ljubi svoje delo, potem verjetno je. Njihova dolžnost je, da zaplete prepoznajo in pravočasno reagirajo. Vedno je najtežje zdraviti bolnike, ki imajo, čeprav smo »naredili vse po veljavnih priporočilih«, še vedno znova in znova težave. Prehitro jih označimo kot normalne in pretirane. Za takšne bolnike je nujno najti prostor v bolnišnicah, kjer imajo največ izkušenj, najboljšo diagnostiko in možnost posvetovanja z različnimi strokovnjaki.

KORISTNOST STATINOV

Bralki je ob kontroli holesterola zdravnica svetovala jemanje statinov. Pred tremi meseci je bila skupna vrednost holesterola 5,9 mmol/l, zdaj je 7,2 mmol/l. Povišana sta tako holesterol HDL (1,9 mmol/l) kot tudi holesterol LDL (4,2 mmol/l). Redno jemlje zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka. S hrano se ne obremenjuje in tudi ni pozorna na morebitne težave. Ker je slišala že veliko slabega o statinih, se za jemanje še ni odločila.  

ZDRAVILA IN NEŽELENI UČINKI

Enainsedemdesetletni bralec ima sladkorno bolezen, zaradi povečanega krvnega tlaka so mu pred meseci predpisali zdravila. Tlak se je lepo uredil, je pa pri naknadnem branju navodil opazil, da teh zdravil ne smejo jemati diabetiki. Na prošnjo mu je osebni zdravnik predpisal druga, vendar tudi ta niso priporočena za bolnike s sladkorno boleznijo. Zdaj je v dilemi, ali naj jih sploh jemlje. 

Predpisati zdravila, ki so učinkovita, neškodljiva, brez neželenih učinkov ali vplivov na druga zdravila, ki jih jemljemo, je zahtevno. V navodilih, dostopnih uporabnikom, so številna opozorila in še več neželenih pojavov. Če jih zelo natančno preberemo, bomo pri sebi prav gotovo našli vsaj enega izmed opisanih neželenih pojavov in mogoče več razlogov, zakaj jih ne bi smeli jemati. Zdravnik ima prav gotovo širši pogled na zdravljenje z njimi. Pri zdravilih je pomembno, kakšno je delovanje ledvic, kar pogojuje pravilen odmerek zdravila.

PLJUČNA EMBOLIJA

Bralko so zaradi težave z dihanjem pred pol leta sprejeli v bolnišnico, ker je prebolela pljučno embolijo. Dobila je zdravila za redčenje krvi. Trenutno se dobro počuti, skrbita pa jo otečeno desno stopalo in otečen del goleni. Ali je zatekanje lahko znak popuščanja srca ali motenj v delovanju ledvic? Ima sladkorno bolezen, preveliko telesno maso ter povečan očesni tlak. Ali pa so za zatekanje nog morda krive kapljice za zdravljenje glavkoma? Pred nastankom pljučne embolije si je zvila desni gleženj in je zaradi bolečin deset dni pretežno ležala. Zanima jo, kako dolgo bo morala jemati zdravila.

ODVAJANJE MEHKEGA BLATA

Triinosemdesetletni bralec ima sladkorno bolezen. Ker je imel pri jemanju zdravil neželene učinke, se v zadnjem letu zdravi samo z dieto. Vrednosti krvnega sladkorja so okoli 7 mmol/l. Njegova glavna težava je pogosto odvajanje redkega blata. Barva in vonj blata sta normalna, ni videti krvi ali sluzi. Ker se to pojavlja že ves mesec, ga skrbi. Apetit ima dober, pije veliko tekočine, za sladkanje uporablja sladila.

Najpogostejši vzroki drisk so virusne in/ali bakterijske okužbe. Navadno so kratkotrajnejše, povezane še z drugimi splošnimi simptomi (vročina, slabost, bruhanje, bolečine in krči v trebuhu). V starosti je kar pogosto pomanjkanje encima, ki razgrajuje laktozo, tako da nastane driska po uživanju mleka ali živil, ki vsebujejo laktozo. Drisko lahko povzroča tudi preobčutljivost za gluten. Včasih smo mislili, da je to samo bolezen mlajših, vendar jo zdaj kar pogosto odkrijemo tudi v starosti. Tudi različne alergije se lahko kažejo z drisko. Driska je lahko povezana z različnimi boleznimi črevesja, vendar so običajno prisotni še drugi simptomi, spremljani s sluzavim ali krvavim blatom, hujšanjem in bolečinami.

REZULTATI GLEŽENJSKEGA INDEKSA

Bralka in njen mož sta bila na merjenju gleženjskega indeksa. Mož je imel že posege na koronarnem žilju, bralka ima nekoliko višje vrednosti krvnega sladkorja in holesterola. Mož ima občasne bolečine v mečih, vendar zaradi težav s srcem ne hodi veliko. Vrednost GI pri bralki je bila obojestransko 1,24. Pri možu na eni nogi niso mogli izmeriti vrednosti, na drugi je bila vrednost 0,9. Zanima jo, kako nevarni so njuni izvidi in kaj menim glede jemanja prehranskih dodatkov.

TEŽAVE Z ZADIHANOSTJO

Bralka do upokojitve ni imela zdravstvenih težav, pri občasnih pregledih krvi so se pokazale le višje vrednosti holesterola, vendar zdravil ni želela jemati. Upoštevala je priporočila za ustrezno prehrano in telesno dejavnost in vrednosti holesterola so se nekoliko znižale. Pred mesecem pa je opazila večjo zadihanost pri hoji in utrujenost. Namerava se še naprej gibati, saj značilnih bolečin v prsnem košu nima. Sprašuje, ali težave morda le niso samo psihične.

MENJAVA SLUŠNEGA APARATA

Triinosemdesetletna bralka ima težave s sluhom in že več kot šest let uporablja slušni aparat. Glede na pravila ZZZS ga bo v kratkem lahko zamenjala z novim. Za sedanjega je doplačala precej denarja. Z njim dokaj dobro sliši na blizu, večje družbe in hrupa pa se raje izogiba. Zaradi tega je sicer nesrečna, še bolj pa sta nesrečna hčerka in mož, ki bi rada prispevala denar za najsodobnejši aparat.

Žal res nisem strokovnjak na tem področju, vendar imam lastne izkušnje. Moje težave so podobne kot pri bralki, vendar sem se nekako sprijaznila s tem, da sluh z aparati nikoli ne bo tak, kot je bil prej. Hvaležna sem, da lahko slišim zvoke ptic, da se lahko pogovarjam v manjši družbi, in ne nazadnje tudi za to, da včasih kaj preslišim.