BOLEČINE V SPODNJEM DELU TREBUHA

Že pred petimi leti je 72-letna bralka želela razjasniti bolečino, ki se je občasno pojavila v spodnjem delu trebuha. Opravila je kar nekaj pregledov in bolečina je bila opredeljena kot posledica zaprtja. Ob izbrani prehrani in vnosu dovolj tekočine se je prebava uredila. V sredini lanskega leta se je pekoča bolečina razširila v ves spodnji del trebuha, pogosteje je morala na vodo. V urinu so bile prisotne bakterije in tako kot že leta hemoglobin (+). Po prejemu zdravil se je stanje hitro izboljšalo, vendar se je kasneje bolečina večkrat ponovila. Sprašuje, katere preiskave naj še naredi.

RAZŠIRJENA TREBUŠNA AORTA

Sedeminsedemdesetletni bralec hodi na redne letne ultrazvočne kontrole zaradi razširjene trebušne aorte. Ob začetku je bil premer aorte 3,5 centimetra in povedali so mu, da bo potreben operativni poseg, ko bo velika pet centimetrov. Ob zadnji kontroli je bil premer takšen, vendar so ga samo naročili na kontrolo čez šest mesecev. Boji se, da bi prišlo do razpoka, zato ga zanima, ali naj gre h kirurgu samoplačniško, kakšen poseg ga čaka in ali mora dotlej le mirovati.

Tatjana Erjavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite jo v ponedeljek, 13. januarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.

POVIŠAN HOLESTEROL

Devetinštiridesetletni bralec se že dve leti ukvarja s povišano vrednostjo holesterola LDL. Vrednosti nihajo med 3 in 4 mmol/l, HDL je višji, trigliceridi so normalni. V prvem letu je z zdravo prehrano in redno telesno dejavnostjo spremenil življenjski slog, še naprej je jemal prehranske dodatke, vendar je bilo brez sprememb. Pred meseci je začel jemati statine (Sorvasta 20 mg). Vendar so vrednosti holesterola LDL še vedno 3,6 mmol/l. Sprašuje, kaj lahko še naredi in zakaj mu ne uspe znižati vrednosti.

SPOLNOST PO MOŽGANSKI KAPI

Štiriinpetdesetletni bralec je junija prebolel možgansko kap. K sreči je pravočasno prišel do ustrezne pomoči. Z novim letom se bo ponovno zaposlil s skrajšanim delovnim časom. Razen precejšnje utrujenosti in slabše koncentracije nima težav. Pred možgansko kapjo je imel povišan krvni tlak, ob jemanju zdravil je zdaj normalen, nehal je kaditi. S partnerico si ponovno želita spolnih odnosov. Sprašuje, ali obstaja nevarnost ponovitve možganske kapi in ali lahko vzame modro tabletko za boljšo erekcijo.

STAROSTNE SPREMEMBE

Osemdesetletna bralka je hvaležna, da ji je do zdaj zdravje dobro služilo. Z leti pa ima vse več drobnih zdravstvenih težav: bolečine v sklepih in hrbtenici, glavobole, mravljinčenje po rokah, težje dihanje ob naporu, hitro utrudljivost, težave pri odvajanju blata in pri zadrževanju vode ... Njena zdravnica jo je po pregledu in analizi krvi potolažila, da so to normalne starostne spremembe. Sprašuje, kako vedeti, da neka sprememba ni samo starostna in da potrebuje zdravljenje.

OBČUTEK LEDENO MRZLIH PRSTOV NA NOGAH 

86-letna bralka je svoje vprašanje v pisni obliki poslala na uredništvo. Njena težava je občutek ledeno mrzlih in mravljinčastih prstov na nogah. Dokler si v postelji nog ne ovije z volnenim pletom ali ogreje z grelno blazino, ne more zaspati. Če potipa stopalo, pa je presenetljivo toplo. V zadnjem času se je občutek razširil na celotno stopalo. Tudi sploh se počuti kot v nekem bolezenskem stanju. Sprašuje, ali je mogoča povezava med dogajanji in kaj lahko stori. 

NAPADI SUHEGA KAŠLJA

62-letna bralka je marca prebolela virusno okužbo dihal. Ker kašelj dolgo časa ni prenehal, je opravila slikanje pljuč, ki je bilo brez odstopanj. Suh kašelj in težje dihanje sta se še pojačala v času cvetenja trav. Z zdravili in pršili se je kašelj delno umiril, vendar se občasni napadi kar ne nehajo. Izvidi krvi so normalni, razen povišanega kalija. Zdravila (Ampril) ji približno eno leto uspešno uravnavajo krvni tlak. Samoplačniško se bo naročila na pregled ORL in pregled pri pulmologu.

O BAKTERIJI HELICOBACTER PYLORI

Spomladi zaradi povečanih alergenov v zraku pospešeno deluje tudi imunski sistem. Poveča se koncentracija histamina v telesu, ki med drugim pospeši izločanje želodčne kisline in povzroča več želodčnih težav. Predvidevam, da je bilo zato tokrat več vprašanj glede bakterije Helicobacter pylori (H. pylori). Bralce so zanimali testi za dokaz prisotnosti bakterije, zakaj je potrebno zdravljenje z dvema antibiotikoma, kdaj je smiselno preveriti uspešnost terapije, zakaj zdravniki predpisujemo različne antibiotike in ali je potrebno 14-dnevno zdravljenje. 

VRTOGLAVICA 

Po preboleli covidni okužbi se je pri 85-letni bralki pojavila vrtoglavica, spremljana s slabostjo in bruhanjem. Prejela je zdravila Betaserc. Potolažili so jo, da bo to minilo, a žal ni. Vrtoglavice se pojavljajo pri hitrem gibu glave, včasih pri vstajanju, v levem ušesu ji šumi in piska, pri hoji jo zanaša. Na slikanju glave so našli tri manjše kapi, na vratnih žilah ima sklerotične obloge, dobila je slušni aparat za levo uho, ki ga ne uporablja. Krvni tlak je normalen, srčni utrip med 46 in 70 utripi na minuto. Izvidi krvi so bili brez posebnosti. Jemlje še zdravila za holesterol, aspirin in B-vitamine.

ZAPLETI PO OPERACIJI

Bralka je v zadnjem času veliko prebrala o zdravniških napakah. Najbolj jo je prizadela smrt bolnice po operaciji žolčnika, saj tudi sama čaka na laparoskopsko odstranitev le-tega. Zanima jo, kakšni so lahko zapleti. Ker so bolečine pod desnim rebrnim lokom stalne, slabost in bruhanje pa dokaj pogosta, verjetno druge izbire nima.

Pri dobrem načrtovanju, upoštevanju vseh podrobnosti klinične poti in v rokah skrbnega in veščega terapevta je možnost za hude zaplete majhna, vendar obstaja. Tudi še tako odlično opravljen poseg ne pomeni veliko, če mu ne sledita ustrezna nega in prepoznavanje zapletov. Sprašujem, ali je eno- ali dvodnevno opazovanje po takšnih posegih dovolj za vse bolnike. Ali je hitra jutranja vizita kirurgov, ki so z eno nogo že v operacijski dvorani, res tisto, kar bolnika pomiri? Če stoji ob kirurgu tim, ki dobro pozna in ljubi svoje delo, potem verjetno je. Njihova dolžnost je, da zaplete prepoznajo in pravočasno reagirajo. Vedno je najtežje zdraviti bolnike, ki imajo, čeprav smo »naredili vse po veljavnih priporočilih«, še vedno znova in znova težave. Prehitro jih označimo kot normalne in pretirane. Za takšne bolnike je nujno najti prostor v bolnišnicah, kjer imajo največ izkušenj, najboljšo diagnostiko in možnost posvetovanja z različnimi strokovnjaki.