TEŽAVE Z ZADIHANOSTJO

Bralka do upokojitve ni imela zdravstvenih težav, pri občasnih pregledih krvi so se pokazale le višje vrednosti holesterola, vendar zdravil ni želela jemati. Upoštevala je priporočila za ustrezno prehrano in telesno dejavnost in vrednosti holesterola so se nekoliko znižale. Pred mesecem pa je opazila večjo zadihanost pri hoji in utrujenost. Namerava se še naprej gibati, saj značilnih bolečin v prsnem košu nima. Sprašuje, ali težave morda le niso samo psihične.

MENJAVA SLUŠNEGA APARATA

Triinosemdesetletna bralka ima težave s sluhom in že več kot šest let uporablja slušni aparat. Glede na pravila ZZZS ga bo v kratkem lahko zamenjala z novim. Za sedanjega je doplačala precej denarja. Z njim dokaj dobro sliši na blizu, večje družbe in hrupa pa se raje izogiba. Zaradi tega je sicer nesrečna, še bolj pa sta nesrečna hčerka in mož, ki bi rada prispevala denar za najsodobnejši aparat.

Žal res nisem strokovnjak na tem področju, vendar imam lastne izkušnje. Moje težave so podobne kot pri bralki, vendar sem se nekako sprijaznila s tem, da sluh z aparati nikoli ne bo tak, kot je bil prej. Hvaležna sem, da lahko slišim zvoke ptic, da se lahko pogovarjam v manjši družbi, in ne nazadnje tudi za to, da včasih kaj preslišim.

NAPAD HITREGA BITJA SRCA

69-letna bralka prejema nadomestno zdravljenje zaradi zmanjšane funkcije ščitnice. Pred dvema mesecema je ob naporu prvič doživela približno 15 minut trajajoč napad hitrega bitja srca, ki se je pred kratkim ponovil. Sočasno je čutila pekočo bolečino za prsnico. Naslednji dan je šla k zdravniku, EKG in laboratorijski izvidi so bili normalni. Glede na datume preiskav bo diagnostika končana konec novembra. Zanima jo, kako si lahko do takrat pomaga. Je kadilka, telesno dejavnost je omejila.   

RAZŠIRJENA TREBUŠNA AORTA

54-letna bralka se zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka. Pri ultrazvočnem pregledu so ji odkrili širšo trebušno aorto (dva centimetra). Svetovali so ji kontrolni pregled čez dve leti. Zanimajo jo simptomi razširjene aorte in nevarnost razpoka žile. Občasno ima bolečine v trebuhu in slabšo prebavo. Je telesno manj aktivna, kadi in ima mejno povišan holesterol. 

Razpok trebušne aorte je bolezen z visoko smrtnostjo. K sreči se zgodi sorazmerno redko. Pogosteje nastopi v starosti, pri neurejenem krvnem tlaku, pri kadilcih in ljudeh z znano anevrizmo pri sorodnikih. Tveganje je večje pri neenakomerno široki anevrizmi (vrečasti), ker je tlak na posamezne dele stene anevrizme različno velik.

STRAH PRED GASTROSKOPIJO

Pred 20 leti je bralka zaradi težav z zgago opravila gastroskopijo, ki jo je doživela kot zelo neprijetno in bolečo. Izvid je bil takrat normalen. Ker se težave (pekoča bolečina za prsnico, kašelj, kolcanje) stopnjujejo, jo je zdravnica ponovno napotila na to preiskavo. Zanima jo, ali morda že obstaja drugačen način pregleda, ki bi pomagal pri razjasnitvi bolezni. 

Vzrok težav je najverjetneje zatekanje želodčne vsebine v požiralnik, ki je zelo pogosta bolezen (GERB – gastroezofagalna refluksna bolezen). Zaradi stalnega zatekanja želodčne kisline pride do kroničnega vnetja sluznice požiralnika, ki je pri endoskopiji pogosto tudi ne vidimo. Potrditev bolezni poteka v več korakih. Najprej sta potrebna natančen pogovor o simptomih in pregled bolnika. Za potrditev imamo vprašalnike, ki nam pomagajo pri usmerjanju v nadaljnjo diagnostiko. Temu sledi poskus omiljenja simptomov z zdravili, ki pa ne more zanesljivo potrditi bolezni. Z endoskopijo lahko izključimo druge bolezni želodca in dvanajsternika ali najdemo značilne spremembe na požiralniku. S preiskavo lahko ugotovimo tudi prisotnost bakterije Helicobacter pylori, ki jo povezujemo z nastankom rane na želodcu. Tej preiskavi pri posameznih bolnikih sledi še 24-urna meritev kislosti želodčnega soka ali meritev krčenja mišice, ki zapira dostop iz požiralnika v želodec.

TEŽAVE S POVIŠANIM KRVNIM TLAKOM

Bralec se več let zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka, vendar njegove vrednosti zelo nihajo. Opravil je ultrazvok srca in prosi za razlago izvida. Ugotovljeno ima koncentrično hipertrofijo levega prekata, dilatacijo bulbusa aorte in diastolično disfunkcijo. Na kontrolni pregled je naročen čez dve leti, oziroma če se pojavi dispneja, takoj. 

Srce je mišica in tako kot vsaka druga se ob dolgotrajnem, težjem delu odebeli. Če imamo hipertenzijo (visok krvni tlak), srce črpa kri proti večjemu uporu v žilah, torej opravlja težje delo. Stene votline levega srca (levi prekat) postanejo debelejše, poveča se celotna masa srca. Enakomerno zadebelitev vseh sten imenujemo koncentrična hipertrofija. V grobem deluje srce tako, da se levi prekat najprej stisne (sistola) in požene kri prek aorte v vse organe, se zatem razširi (diastola), da se lahko ponovno napolni s svežo krvjo iz pljuč. Srčna votlina z debelo steno je manj prožna, zato se spremeni polnjenje srčne votline. Če je polnjenje moteno, govorimo o diastolični disfunkciji. Ker srce z večjim tlakom potisne kri v aorto, se le-ta sčasoma raztegne in postane v začetnem delu širša (dilatacija bulbusa aorte). Vse spremembe, ki sem jih opisala, so vidne tudi pri ultrazvoku srca našega bralca. Vrednosti posameznih parametrov so tolikšne, da so spremembe blage, torej začetne.

OBNOVITVENA REHABILITACIJA V ZDRAVILIŠČU

Bralka je pred tremi leti prebolela možgansko kap, pred enim letom še srčni infarkt. Po infarktu zaradi omejitev ob epidemiji covida-19 ni bila vključena v programe rehabilitacije. Zdaj s težavo izvaja vsakodnevne aktivnosti in ima bolečine v rami ohromelega uda. Zanimajo jo, ali ji pripada zdravljenje v zdravilišču. 

Spoštovana bralka, odprli ste eno izmed perečih tem in zame osebno tudi eno izmed pomanjkljivosti pri dolgotrajnem zdravljenju nekaterih bolnikov s kroničnimi obolenji ali trajnimi posledicami poškodb. Žal bolniki po možganski kapi pri ZZZS nimajo priznane pravice do tako imenovane obnovitvene rehabilitacije invalidov, ki jo imajo nekateri bolniki s posebej opredeljenimi kroničnimi obolenji. Ker sem že dolgo na tem svetu, vem, da pravica ni bila priznana zaradi strahu pred velikim številom oseb po možganski kapi.

DRUGO MNENJE

Bralki so zaradi obrabe sklepa v eni izmed naših bolnišnic pred meseci vstavili endoprotezo kolena. Takoj po operaciji so se začele težave s hudimi bolečinami v kolenu, vendar so na kontrolnem pregledu ocenili, da je potek okrevanja normalen. Potem je padla in utrpela zlom stegnenice na isti nogi. Bila je operirana in zlom se je hitro zacelil. Ker pa ima še vedno težave s kolenom, ji je zdravnik svetoval ponovni pregled pri ortopedu. Sprašuje, kaj lahko stori, da bo dobila drugo mnenje. 

PO ZDRAVLJENJU PLJUČNE EMBOLIJE

Bralka, ki se vrsto let zdravi zaradi astme, je pred meseci prebolela pljučno embolijo, potem pa še pljučnico. Še vedno močno kašlja. V tem času se je pojavila bolečina v poteku levega rebrnega loka, ki izžareva proti hrbtenici. Na posnetkih pljuč se vidijo kronične spremembe zaradi astme in manjša atelektaza (kolaps pljuč) v levem spodnjem pljučnem režnju. Zanima jo, ali je to posledica pljučne embolije in katere tablete proti bolečinam so boljše: Analgin ali Lekadol. Poleg pršil za zdravljenje astme jemlje Xarelto, kalcij in vitamin D v kapljicah.

KIRURŠKA TERAPIJA VEN

Bralka se zdravi zaradi kroničnega venskega popuščanja. Pred tremi leti je bila že operirana na venskem ožilju na obeh nogah. Prebolela je tudi pljučno embolijo. Zaradi vedno večjih krčnih žil na desni nogi, nočnih krčev in bolečin je naročena na pregled pri specialistu za žilne bolezni. Sprašuje, ali je kirurška terapija ven pri njej smiselna. 

 V zadnjem času me vedno več ljudi sprašuje o smiselnosti in nevarnosti kirurških posegov (na primer pri kili, inkontinenci, povešeni maternici ...), ki v tistem trenutku še niso nujni. Težko svetujem, ker je za vsako izmed bolezni način zdravljenja odredil specialist, ki se mora odločati na podlagi izvedene diagnostike, znanja, sprejete doktrine in izkušenj. Če bolnik zaupa specialistu, takšnih klicev neki neznani zdravniki ne bi smeli imeti. Vprašanje pa je, ali bolnik dobi dovolj dobrih informacij o posegu, njegovem poteku, morebitnih zapletih, uspešnosti zdravljenja, ne nazadnje tudi o tem, katere možnosti drugačnega zdravljenja še obstajajo. Zdravniki vse preveč mislimo, da je tudi bolnikom vse jasno, da si lahko v trenutkih stresa ob pregledu zapomnijo vse, da nas slišijo in dojamejo naše besede.