EVIDENTIRANJE ZAVAROVALNE DOBE ZA DELO V DRUGI DRŽAVI

Zavarovanec navaja, da je vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene v drugi državi članici Evropske skupnosti (ES). Zanima ga, ali slovenski pokojninski zavod evidentira zavarovalna obdobja oseb, ki so v istem časovnem obdobju opravljale delo ali dejavnost v Republiki Sloveniji in drugi državi članici.

Evropski predpisi urejajo koordinacijo pokojninskih zakonodaj v državah članicah Evropske unije, vsaka država pa vedno prizna pravico do pokojnine po svojih pravnih predpisih, upoštevajoč pogoje iz njene nacionalne zakonodaje.

Temeljni vprašanji vsakega posameznika pred upokojitvijo sta, kdaj se bo lahko upokojil in kolikšna bo njegova pokojnina. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zavarovancem pri načrtovanju tega pomembnega življenjskega obdobja pomaga z informacijami o pričakovanem datumu upokojitve in predvideni višini pokojnine.

Konec julija je zavod več kot 22 tisoč zavarovancem, ki so leta 2025 dopolnili 58 let (rojeni leta 1967), poslal informacijo o pričakovanem datumu njihove upokojitve ter o predvideni višini starostne oziroma predčasne pokojnine.  Lani jim te informacije niso bile posredovane zaradi spremembe pokojninske zakonodaje, ki jo je prinesla novela ZPIZ-2O in se uporablja od 1. januarja 2026.

VDOVSKA POKOJNINA 

Upokojenka, ki je pravico do vdovske pokojnine pridobila pred letom 2025, sprašuje, ali se njen dvig, kot ga predvideva novela ZPIZ-2O, nanaša tako na novouveljavljene pravice kot tudi na obstoječe prejemnike. Zanima jo še, ali se višji odmerni odstotek (75 odstotkov) uporablja tudi za obstoječe prejemnike, kar pomeni za približno 7,1 odstotka višjo odmero vdovske pokojnine v primerjavi z letom 2025.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( ZPIZ-2O) se uporablja od 1. 1. 2026 dalje. Zakon je spremenil oziroma povišal odmerni odstotek za odmero vdovske pokojnine, in sicer na način, da se vdovske pokojnine, priznane v letu 2026, odmerijo v višini 75 odstotkov od osnove za odmero vdovske pokojnine (osnova je pokojnina, do katere je bil oziroma bi bil upravičen umrli zavarovanec na dan smrti), pokojnine priznane od 2027 dalje pa v višini 80 odstotkov osnove za odmero vdovske pokojnine.

DELNA POKOJNINA IN INTERVENTNI ZAKON

Zavarovanka je leta 2024 izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar je ostala obvezno zavarovana za sedem ur dnevno in se delno upokojila. Za to se je odločila, ker je bila v tem letu izvedena redna uskladitev pokojnin v višini 8,8 odstotka, ki bi se ji ob upokojitvi upoštevala. Zanima jo, ali interventni zakon predvideva varovalke za obstoječe zavarovance, ki imajo pravico do delne pokojnine ob upokojitvi.

Zavarovanka pravilno ugotavlja, da je bil maja v Državnem zboru RS sprejet Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki med drugim posega tudi na področje pokojninskega sistema. Ob pisanju tega odgovora zakon še ni začel veljati, saj še ni bil objavljen v Uradnem listu, vendar je pomembno poudariti predvideno novost. Po ZIURS se črta institut izplačila dela pokojnine ter na novo ureja institut dvojnega statusa in izplačila stotih odstotkov pokojnine, možnost delne pokojnine pa se ohranja le še za zavarovance, ki bodo izpolnili...

VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE, ODMERJENE OD NAJNIŽJE POKOJNINSKE OSNOVE

Zavarovanka je poudarila, da skoraj ves čas dela prejema minimalno plačo. Boji se, da bo zaradi podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 na 40 minus 5 let prejela pokojnino, s katero ne bo mogla preživeti, čeprav namerava delati vsaj 40 let, ki jih bo dopolnila šele leta 2035. Zanima jo, kolikšna bo njena pokojnina v primerjavi s sedanjo plačo.

Podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 let postopno od leta 2028 do leta 2035 na 40 let, pri čemer se bo lahko izločilo do pet najmanj ugodnih let, ne bo negativno vplivalo na višino pokojnine za vse, ki bi jim že zdaj pokojnino odmerili od najnižje pokojninske osnove. V to kategorijo vsekakor spada zavarovanka, ki v celotni delovni dobi prejema nizko plačilo za opravljeno delo. Za te zavarovance bo postopen dvig odmernega odstotka od leta 2028 do leta 2035, ko bo za 40 let pokojninske dobe znašal 70 (ta odmerni...

VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE, ODMERJENE OD NAJNIŽJE POKOJNINSKE OSNOVE

Bralka skoraj ves čas dela prejema minimalno plačo. Boji se, da bo zaradi podaljšanja obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 na 40 minus 5 let prejela pokojnino, s katero ne bo mogla preživeti, čeprav namerava delati vsaj 40 let, ki jih bo dopolnila šele leta 2035. Zanima jo, kolikšna bo njena pokojnina v primerjavi s sedanjo plačo.

Podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 let postopno od leta 2028 do 2035 na 40 let, pri čemer se bo lahko izločilo do pet najmanj ugodnih let, ne bo negativno vplivalo na višino pokojnine za vse, ki bi jim že zdaj pokojnino odmerili od najnižje pokojninske osnove. V to kategorijo spada tudi zavarovanka, ki v celotni delovni dobi prejema nizko plačilo za opravljeno delo. Za te zavarovance bo postopen dvig odmernega odstotka od leta 2028 do 2035, ko bo za 40 let pokojninske dobe znašal 70 (ta odmerni odstotek bo veljal...

Letošnje leto prinaša številne spodbudne spremembe za upokojence in prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Na aprilski seji je Svet zavoda obravnaval tudi točko, ki se nanaša na temeljne socialne korektive v pokojninskem sistemu, ki so bili medgeneracijsko dogovorjeni in uzakonjeni ter so varnostna mreža, ki si jo kot družba priznavamo. Obravnaval je določitev najnižje in najvišje pokojninske osnove, najnižje osnove za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, najvišjega zneska nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, zgornje meje za izplačilo dela vdovske pokojnine ter sprejel tudi nove višine. Določil je tudi višino najnižje pokojnine in najnižji znesek invalidske pokojnine.

UVELJAVITEV DODATNEGA ODMERNEGA ODSTOTKA ZA OTROKE 

Bralka navaja, da imata z možem pet otrok in še nista upokojena. Zanima jo, ali in koliko otrok lahko ženska s soglasjem prepusti moškemu, da jih uveljavi pri upokojitvi za odmerni odstotek in kaj je pri tem treba upoštevati.

Novela ZPIZ-2O, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2026, je prinesla nekaj pozitivnih sprememb pri uveljavljanju dodatnega odmernega odstotka za otroke. Še zmeraj velja, da lahko ob sporazumnem dogovoru dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Omejitve števila otrok na največ tri ni več, odmerni odstotek za vsakega rojenega ali posvojenega otroka pa je po novem 1,6 odstotka (prej 1,36 do največ 4,08 odstotka za tri otroke).