Različne mize za različne priložnosti

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | apr. '20

Okrogla miza naj ima nogo le na sredini, tako je bolj dostopna.

Ali se sploh zavedamo, koliko časa preživimo za mizo? Pravzaprav veliko. Na mnogih delovnih mestih delo opravljamo sede, za mizo sedimo pri jedi, ob kozarcu pijače ali skodelici kave s prijatelji. Za mizo praznujemo rojstni dan in režemo torto, morda kartamo, beremo časopis, brskamo po tabličnem računalniku ali pripravljamo hrano. Na domači jedilni ali pisalni mizi pogosto delamo z računalnikom. K vsaki mizi spada ustrezen stol, morda tudi klop, ali pa pisarniški stol v domači pisarni. Pa so vse mize enako visoke?

Ob različnih opravilih za mizo je zelo pomembna njena prava višina. V nasprotnem primeru nas lahko začnejo boleti hrbet, vrat in roke, če se sklanjamo nad mizo ali pa dvigujemo ramena in so komolci previsoko, ker je miza previsoka. Prav tako kot prava višina mize je izredno pomembno tudi razmerje med višino mize in sedeža ob njej. Podlaket mora namreč udobno počivati na mizi, in sicer tako pri pisanju kot tudi pri delu z računalnikom. Pisalna miza v domači pisarni mora biti primerno visoka, da ne dvigujemo ramen, h kateri pa vsekakor spada udoben in po višini nastavljiv stol, tudi z nastavljivo ledveno podporo. Majhne osebe lahko uporabljajo poseben podstavek za noge ali pručko. Miza za prenosni računalnik ni nujno zelo globoka, a ko imamo na njej večji zaslon ali celo dva, velja pravilo oddaljenosti iztegnjene roke s konico prstov do zaslona. Če je razdalja manjša, miza ni ustrezne globine.

K jedilni mizi ne postavljamo pisarniških stolov, k pisalni mizi ne postavljamo jedilniških stolov. Naša drža bo nepravilna in bolel nas bo hrbet. Ne dajajmo otrokom jedilniškega stola, ko sedijo za svojo mizo in delajo domače naloge ali se učijo. Primeren stol zanje mora biti nastavljiv in z dobro hrbtno oporo, podobno izbiramo stole tudi za starostnike. Kadar jih boli hrbet, noge in težko sedejo, se pogosto oprejo na mizo, da se lahko spustijo na stol ali z njega vstanejo. Tako lahko zanje izberemo stol z ročnim naslonom, vendar mora biti pod mizo dovolj prostora, da stol potisnemo podnjo. Če ima miza namreč prenizko spuščeno mostišče ali nerodno podnožje, stol ne gre podnjo. Mostišče je namreč tista letev, ki povezuje ogrodje pod mizno ploščo. Tako spet ugotovimo, da sta uporaba mize in stola povezani.

Steklena miza ni dobra izbira

Miza za branje in počitek ali klepet ob kavi.

Jedilna miza mora biti malo višja od pisalne, da udobno uporabljamo pribor in se ne sklanjamo nad krožnik. Razmerje med mizo in stolom ne sme biti tako, da se počutimo kot prvošolec in sede dvigujemo rame, da bi uporabljali pribor. Višina miz se giblje nekje med 72 in 78 centimetri. Jedilna miza je običajno visoka 77 cm, pisalna pa okrog 72 cm. Delovna miza ali pult v kuhinji, kjer delamo stoje, je višji (od 90 pa vse do 110 centimetrov), a je seveda odvisno od naše velikosti. Za starejše je boljši malo nižji pult. Kjer sta v gospodinjstvu osebi z zelo različno višino, se morda lahko odločita, da je del pulta prilagojen enemu, del pa drugemu.

Visok zajtrkovalni pult ni praktična rešitev za starejšo osebo, ker se težje povzpne na stol, ki je višji od običajnega, in tam se tudi težko obdrži, ker nima nog na tleh, da bi se počutila varno. Če je zajtrkovalni pult enako visok kot miza, a je v sklopu kuhinjskih elementov, je uporaba mogoča in primerna.

Steklena jedilna miza ni dobra izbira. Slabovidna oseba jo slabše vidi in presoja, kje sta odlagalna površina in rob, ker je miza prosojna in se vidi skoznjo. Površina steklene mize povzroča odboj svetlobe in bleščanje svetilke, ki je nad njo. 

Okrogle mize primernejše

Kaj pa klubske mizice v dnevni sobi? Čisto nizke niso praktične ob počitku. Treba se je dvigniti iz naslanjača ali celo vstati, da bi nanjo kaj odložili ali z nje vzeli. Bolj praktična je mizica, ki stoji tik ob kavču ali naslanjaču in je enako visoka kot naslon za roke. Tako z nje preprosto vzamemo knjigo ali skodelico in prižgemo svetilko, ki stoji na njej.

Oseba na invalidskem vozičku potrebuje mizo, ki je spodaj prosta ovir. Obenem je potrebno več dostopnega prostora okrog mize, da bi se zapeljala k mizi. Miza naj bo postavljena tako, da osebi ni treba voziti okrog vogalov, ampak se po najkrajši poti zapelje k mizi.

Mize, ki imajo zapleteno ali široko podnožje, ukrivljene noge ali širše podstavke, predstavljajo oviro za starostnika in dostop do mize nasploh. Pri taki mizi je tudi nevarno, da se gibalno ovirana oseba ob to podnožje spotakne, ko poskuša sesti. Primerne so okrogle mize s sredinsko valjasto nogo ali preprosto oblikovane pravokotne mize z ravnimi nogami na vogalih. Da bi udobno sedli in odrinili stol, potrebujemo 75 centimetrov, oseba na vozičku potrebuje vsaj 120 centimetrov, za obračanje vozička pa celo meter in pol.

Za razna ročna dela, barvanje in podobno je zelo priročno, če je miza nastavljiva po višini. Na trgu so njihove cene sicer zelo različne. Morda si jo z nekaj spretnosti lahko naredimo tudi sami, tako da posebej kupimo mizno ploščo želene velikosti in podnožje z dvižnim mehanizmom. Včasih pa nam ugaja delo stoje in takrat naj bo miza višja, tako kot je pult v kuhinji. Morda jo lahko ustvarimo s kozami in ploščo, ki jo položimo nanje.

Barbara Železnik Bizjak, arhitektka 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media