Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim nosilcem pokojninskega zavarovanja organizira mednarodni svetovalni dan.

Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 16. aprila 2026, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Mariboru, na Zagrebški cesti 84.  Svetovanje, ki je namenjeno tistim, ki prejemajo avstrijsko pokojnino, in tistim, ki so ali so bili zaposleni v Avstriji in potrebujejo informacije  o avstrijski pokojnini, bo potekalo od 9. do 13. ure.

 SVETUJEJO VAM

POMOČ DA, A V KAKŠNI OBLIKI?

V uredništvo smo prejeli vprašanje bralke, ki se spopada z novo vlogo v družini. Njeni starši so že v letih, ko vsakdanjik postaja izziv. Rada bi jima pomagala, a se boji, da jima s tem jemlje samostojnost, zato sprašuje, kako lahko ostane v podporo, ne da bi jima vzela občutek neodvisnosti in dostojanstva.

S podobnimi vprašanji, v katerih je veliko ljubezni, skrbi in tudi utrujenosti, se srečuje veliko svojcev. S staranjem se družinske vloge počasi obračajo. Otrok, ki je bil nekoč deležen skrbi, postane tisti, ki skrbi. Ta sprememba je lahko čustveno zahtevna za oba. Veliko svojcev si želi staršem predvsem olajšati življenje. Prav zato, kot opisujete tudi sami, hitro priskočite na pomoč in opravite stvari namesto njih. Toda ravno tukaj se lahko zgodi nekaj, česar si ne želimo – starejši človek lahko dobi občutek, da mu jemljemo samostojnost ali...

POPOLDANSKI S. P.

Bralcu se bo kmalu izteklo denarno nadomestilo, zato si že išče službo. Če mu je ne bo uspelo dobiti, se namerava podati na samostojno pot, saj mu do upokojitve manjka še kar nekaj let. Razmišlja, da bi odprl le popoldanski s. p.

Če bralec najde zaposlitev v času prejemanja denarnega nadomestila in je starejši od 59 let, bi do konca obdobja, za katero mu je bilo nadomestilo priznano, vendar ne dlje kot 12 mesecev, poleg plače prejemal še 40 odstotkov nadomestila. Če iskanje službe ne bo uspešno in se bralec odloči odpreti s. p. že v času prejemanja denarnega nadomestila, se mu to preneha izplačevati.

SVETUJEJO VAM

ČEZMEREN HRUP

Bralka stanuje v neposredni bližini srednje šole, na kateri izvajajo tudi pouk za program gozdarstva. To pomeni vsakodnevno žaganje z motornimi žagami in prevoze z velikimi traktorji. Pripravljajo skladovnice drv, ki jih nato odpeljejo različni odjemalci. Bralka meni, da gre za dodatno dejavnost šole, ki verjetno s prakso dijakov nima veliko skupnega. Piše, da se na družinskem odprtem dvorišču ni mogoče zadrževati, saj je hrup tako glasen, da se niti med seboj ne morejo pogovarjati, poleg tega jim povzroča donenje v ušesih in posledično v celotni glavi. Okna stanovanjskih hiš morajo imeti vedno zaprta, kljub temu se nadležni zvoki slišijo v notranjost. Navaja še, da so o tem obvestili ravnatelja, ki se strinja, da je hrupa preveč, in je obljubil, da bodo zgradili zvočni zid. Te obljube do danes še ni izpolnil. Bralko zanima, kako naj sproži uradni postopek za zmanjšanje hrupa, koga naj kontaktira in kakšna je zakonska podlaga za uveljavljanje čezmernega hrupa.

UVELJAVITEV DODATNEGA ODMERNEGA ODSTOTKA ZA OTROKE 

Bralka navaja, da imata z možem pet otrok in še nista upokojena. Zanima jo, ali in koliko otrok lahko ženska s soglasjem prepusti moškemu, da jih uveljavi pri upokojitvi za odmerni odstotek in kaj je pri tem treba upoštevati.

Novela ZPIZ-2O, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2026, je prinesla nekaj pozitivnih sprememb pri uveljavljanju dodatnega odmernega odstotka za otroke. Še zmeraj velja, da lahko ob sporazumnem dogovoru dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Omejitve števila otrok na največ tri ni več, odmerni odstotek za vsakega rojenega ali posvojenega otroka pa je po novem 1,6 odstotka (prej 1,36 do največ 4,08 odstotka za tri otroke).

NOČNO POTENJE

Odgovarjam na pismo bralke, ki že več let opaža nočno potenje, ki se navadno pojavi med 2. in 3. uro zjutraj. Ko vstane in popije kozarec vode, potenje preneha. Približno toliko časa ima tudi težave z želodcem. Na gastroskopiji so ugotovili gastritis in refluks. Občasno vzame emozul, vendar izboljšanja ne opazi. Upošteva dieto in po 18. uri ne uživa več hrane ali pijače. Zanima jo, ali so težave lahko povezane z želodcem.

Pri osebnem pogovoru z bralko bi me zanimali še starost, morebitne sočasne bolezni, telesna masa, jemanje zdravil ter splošno zdravstveno stanje. Ker teh podatkov nimam, bom najprej omenila pogostejše vzroke za nočno potenje. Najbolj »banalna« vzroka sta čezmerno pokrivanje glede na zunanjo temperaturo in neprijetne sanje. Če nam je prevroče ali doživljamo stres, se telo odzove tudi s potenjem. Pri malo starejših so pogostejši vzroki jemanje nekaterih zdravil, zlasti za zdravljenje sladkorne bolezni. Lahko gre za motnje v delovanju ščitnice, motnje dihanja v spanju, tumorje – najpogosteje limfome – ter vnetja. Potenje je lahko intenzivno ali pa se pojavi kot blag znak le na posameznih, omejenih delih telesa.

Svetujejo vam

ZAMERA DO STARŠEV

Stranke v zrelih letih, ki prihajajo na svetovanje ali terapijo, pogosto omenjajo boleč odnos s svojimi starši. Kljub letom in življenjskim izkušnjam je v njih še kako živo prepričanje, da v zgodnjem otroštvu niso bili sprejeti in ljubljeni. Starše opravičujejo, češ da niso znali drugače in so ravnali, kot so najbolje znali. Vendar čustva ostajajo in jim še naprej škodijo.

A tako razmišljanje ne razreši ne jeze ne zamere do staršev. Od sebe pričakujejo in celo terjajo, da jim morajo oprostiti za vse čustvene in fizične travme, ki so jim jih prizadejali. Njihov notranji otrok pa si še vedno želi biti slišan in priznan. Čustveno nasilje je pogosto veliko hujše kot fizično, od ignoriranja otroka do kričanja nanj, kritiziranja do dajanja v nič. Karkoli je otrok naredil, ni bilo dovolj dobro, pohvale pa ni bilo. Velikokrat so starši imeli s seboj preveč dela, da bi otroke sploh slišali, in so bili ti samo še ena skrb več v življenju.