SVETUJEJO VAM

ODKLANJANJE SELITVE V DOM STAREJŠIH

Kaj storiti v tem primeru, sprašujejo svojci gospe z demenco, ki samostojnega življenja v svojem stanovanju ni več zmožna, njena otroka pa sta še delovno aktivna in za mamo ne moreta poskrbeti v celoti.

To, kar opisujete, je zelo pogosta in težka situacija, ob kateri je pomembno razmisliti o več plasteh — čustvenih, pravnih in praktičnih. Ljudje z demenco pogosto ne razumejo, zakaj bi morali zapustiti dom, saj se počutijo varno v znanem okolju. Najnežnejši in najučinkovitejši način, da se zmanjšata odpor in stres, je postopen prehod. O selitvi ne razpravljajte neposredno, na primer Mama, moraš v dom, pač pa govorite o tem, da bo šla na krajši oddih.

VDOVSKA POKOJNINA

Bralka navaja, da je njen pokojni mož pretežni del pokojninske dobe dopolnil v Sloveniji, manjši del pa v Makedoniji. Od znanke je izvedela, da bo v Sloveniji lahko uveljavila vdovsko pokojnino, ko bo dopolnila starost 58 let. Zanima jo, ali je ta informacija pravilna, glede na to, da je njen mož umrl novembra 2021, ona pa je ob njegovi smrti dopolnila starost 53 let in en mesec. Trenutno je zaposlena, vendar bi mogoče vseeno uveljavila vdovsko pokojnino, saj svoje delo težko opravlja.

MOST DO UPOKOJITVE

Bralec je pred leti že dvakrat izkoristil denarno nadomestilo po tri mesece, in kot vse kaže, ga bo zaradi pomanjkanja dela odpustil tudi zdajšnji delodajalec. Zanima ga, ali je pri t. i. mostu do upokojitve prišlo do kake pomembne spremembe.

T. i. most do upokojitve (angl. bridge to retirement) se je pred zadnjo spremembo zakona o urejanju trga dela (ZUTD) resda kar pogosto pojavljal v praksi. Problematiko dejstva, da se preveč zavarovancev pred upokojitvijo znajde tudi na zavodu za zaposlovanje, so ob opozorilih določenih evropskih institucij zaznavali tudi pripravljavci zadnje novele.

Zimski dodatek je prišel na mizo ob koncu pogajanj o reformi pokojninskega sistema, vendar bo zelo pomemben za prihodnje generacije, predvsem za najranljivejše kategorije upokojencev in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Letos bo znašal 150 evrov, v naslednjih letih pa bo postopoma naraščal. Izplačan bo 17. decembra. V primeru naknadno priznane pravice pa bo izplačan najkasneje skupaj z izplačilom redne pokojnine in nadomestil za mesec maj v letu 2026.

Prvotna ideja je bila, da bi bil zimski dodatek izplačan že v letošnjem novembru z izplačilom pokojnin in nadomestil. Novelo ZPIZ-2O je državni zbor sprejel 18. septembra, a je pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma odložila uveljavitev novele na kasnejši čas. Vlada je držala obljubo, da bo v letošnjem letu izplačan zimski dodatek, saj je v interventni zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ki ga je državni zbor sprejel 11. novembra, vključila določbe glede zimskega dodatka za leto 2025.

Svetujejo vam

TEŽAVE PRI SOLASTNIŠTVU HIŠE

Naša bralka je solastnica hiše, v kateri je stanovala do odhoda v dom starejših. Po nekaj mesecih se je oglasila tam, ker je želela iz stanovanja vzeti nekaj stvari, vendar v hišo ni mogla vstopiti, saj so bila zamenjana vrata z novo ključavnico. Ko je za pojasnilo klicala solastnico, ji je ta povedala, da so v hiši zdaj njene stvari in ji dovoli vstop v hišo le takrat, ko bo tudi ona tam. Zahteva, da naj obisk vsakokrat napove vnaprej.

Solastnica ni ravnala prav. Naša bralka ima, čeprav zdaj biva v domu starejših, še vedno pravico, da kadar koli vstopi v svojo hišo in ima v njej tudi svoje stvari. Pravice, ki jih ima solastnik, niso vezane na to, kje dejansko prebiva, pač pa so to upravičenja, ki jih ima vsak solastnik iz naslova solastninske pravice.

VPRAŠANJE O DIAGNOZI

Tokrat odgovarjam na pisno vprašanje naše bralke o diagnozi in opisih rentgenskih slik in preiskav, vendar je za kakovosten nasvet premalo podatkov. Gospa je bila poslana na rentgensko slikanje hrbtenice zaradi bolečin v vratu (cervikalgia). Ugotovljeni sta spondiloza in osteohondroza C5-C6; C6-C7. V segmentu LS (ledveno-križni) je prisotna zmerna osteohondroza L4-L5. Zanima jo, kaj to pomeni in kako naj si pomaga sama.

Osteohondroza pomeni degenerativne spremembe, pri katerih hrustanec, kosti in sklepi postopoma izgubljajo svojo strukturo in funkcijo. Povezujemo jih s staranjem in lahko vodijo v obrabo katerega koli sklepa. Kakšen je potek v hrbtenici?

Svetujejo vam

SAMOTA IN OSAMLJENOST

Samota je tista samost, ki nam je v veselje, medtem ko nam osamljenost povzroča bolečino. Ko smo sami, ni nujno, da smo osamljeni, in prav tako družba drugih ljudi še ne pomeni, da se ne moremo počutiti nerazumljene. Torej nam samota prinaša notranjo izpolnjenost in občutek celovitosti, osamljenost pa čustva nezadostnosti in notranje praznine.

Veliko ljudi ne mara praznikov. Ko drugi praznujejo, se družijo in veselijo, se njihova osamljenost samo še poglobi. Pa vendar je mogoče tako kot na vse v življenju pogledati tudi z drugačne plati. Samota je namreč sposobnost uživanja v lastni notranji tišini in ta čas nas lahko notranje obogati, če ga znamo modro izkoristiti. Vzamemo si čas za dejavnosti, ki nas veselijo. Če smo večino časa vpeti v delo z ljudmi in imamo kup družabnih obveznosti, lahko občutimo potrebo po kančku samote podobno kot potrebo po zraku, ko potrebujemo svoj prostor...

PARKINSONOVA BOLEZEN

Bralkinemu možu so diagnosticirali parkinsonovo bolezen. Težave ima z jutranjo okorelostjo, tremorjem, občasno izgubi ravnotežje, govor sčasoma postaja počasnejši. Prosi za nasvet, kako lahko z vsakdanjo nego in oskrbo pripomore k boljšemu življenju.

Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki zahteva veliko razumevanja, potrpežljivosti in prilagoditev, saj vpliva na vsakodnevno življenje posameznika in njegove družine. Povzroča tremor in togost mišic, gibanje je počasnejše, pojavijo se težave z ravnotežjem, sčasoma pa bolezen zaradi okorelosti in rigidnosti mišic vpliva tudi na govor in požiranje, nemalokrat pa vpliva tudi na kognitivne funkcije.