Medijski prispevki pogosto predstavljajo anoreksijo, bulimijo in prisilno prenajedanje, ki so najbolj poznane motnje hranjenja, in izpostavljajo, da se z njimi spopadajo mladostniki in mladi odrasli. V resnici pa se te motnje ne ozirajo na leta – zakaj se torej ne govori in piše tudi o motnjah hranjenja v starosti?

Benjamin Penič, mag. socialnega dela, zaposlen na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, pravi, da jih je v starosti težko prepoznati zaradi pridruženih sprememb, ki jih prinašajo leta. Tudi zato se je kot eden prvih pri nas lotil raziskave motenj hranjenja v tretjem življenjskem obdobju, kar je leta 2014 predstavil v diplomski nalogi. Za raziskavo področja, ki je bilo do tedaj pri nas zapostavljeno, je prejel Prešernovo nagrado. Kasneje se je v to tematiko poglobil še v magistrski nalogi, za katero je bil prav tako nagrajen.

Prehrana

S hladnejšimi dnevi, pordelimi listi na drevesih in prvimi kostanji se na jedilnike vrne tudi več mesnih jedi. Te nas ogrejejo povsem drugače kot ribe poleti, ki dajejo občutek hladu. Meso navadno v loncu povežemo tudi s krepkejšimi začimbami, ki prav tako grejejo, mesno jed odišavijo in jo naredijo lažje prebavljivo.

Ne bojte se začimb in jih pri kuhi uporabljajte v večjih količinah. Namesto perutnine, svinjine in govedine poskusite kdaj drobovino in še kakšen manj cenjen kos mesa. 

Koristni napotki:

Moda

Osebe s prekomerno težo imajo pogosto težave pri oblačenju. Izbira oblačil prave velikosti in odlične kakovosti je izredno pomembna, terja pa nekaj poznavanja materialov in krojev.

V pomoč naj vam bo nekaj osnovnih napotkov:

•         Bodite realni glede postave, ko se pogledate v ogledalo.

•         Oblačila ne smejo biti pretesna, saj tako še dodatno poudarite obline.

•         Linije morajo biti enostavne, modeli brez nepotrebnega volumna.

•         Ključ do skladnejšega videza je izbor mehke, padajoče tkanine, ki ne širi dodatno vaše silhuete.

ZDRAVJE

Čeprav Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da smo na dobri poti h končanju pandemije covida-19, obenem poziva vse države, naj nadaljujejo s testiranjem na okužbe z novim koronavirusom in predvsem s cepljenjem proti covidu-19. 

 Strokovnjaki WHO so izdali nova priporočila covidnim bolnikom, ki se zdravijo doma. Svetujejo, da so ti bolniki pod zdravniškim nadzorom. Družinski člani pa morajo poskrbeti za njihovo izolacijo, da se ne bodo okužili tudi drugi člani družine. Upoštevati velja še naslednje:

Zdravje psihologija

Pričakovanja, kako bi morali živeti, da bo za nas najbolje, da bomo srečni, zdravi, uspešni …, na nas pritiskajo na vsakem koraku, pravi v uvodu v knjigo Srečni do konca dni Paul Dolan. Profesor na prestižni londonski šoli za ekonomijo je strokovnjak za človekovo vedenje in kakovost bivanja, še zlasti na področju občutenja bivanjskega zadovoljstva oziroma »iskanja sreče«. Širšo prepoznavnost je dosegel s knjižnimi uspešnicami, ki predstavljajo ugotovitve raziskav o zadovoljstvu med prebivalci Velike Britanije in ZDA.

Celiakija je sistemska imunsko povzročena bolezen, ki nastane zaradi preobčutljivosti za gluten. Običajno se začne v zgodnjem otroštvu, vendar se lahko pojavi tudi kadar koli kasneje. Če je ne zdravimo, vodi v zaplete, tudi resne. Žal je v starosti pogosto neprepoznana, čeprav jo je mogoče hitro odkriti že s pregledom kapljice krvi iz prsta. V okviru evropskega projekta odkrivanja celiakije v Podonavju bodo zato do konca leta na Štajerskem testirali do tisoč starejših, njihovih bližnjih sorodnikov in bolnikov z avtoimunskimi boleznimi.

Krompir je pred 300 leti Evropo rešil lakote. Če drugega ne, smo si to šolarji zapomnili iz zgodovine in prav zaradi krompirja tudi nekdanjo cesarico Marijo Terezijo. Prav ona je namreč razširila krompir po vseh deželah habsburškega cesarstva, kamor je spadalo tudi ozemlje današnje Slovenije.

Še v moji mladosti smo za kosilo ali večerjo mnogokrat jedli krompir  kot glavno in edino jed. Danes ne rešuje več lakote, a prinaša v našo prehrano obilje mineralov, vitaminov in tudi ogljikovih hidratov za energijo. Po vsem svetu poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih lastnosti in barv, od bele, rumene, rdeče, rožnate, modre ..., krompirje z bolj vodeno ali bolj moknato strukturo, take, ki se močno razkuhajo, in druge, ki se ne razkuhajo. Takoj pa povejmo, da barva krompirja nima odločilne vloge pri prehranski, pač pa pri zaščitni vrednosti krompirja.

Pretreseno sem poslušala vest o hudi prometni nesreči srbskega avtobusa, ki se je prevrnil v Bolgariji in ogrozil življenja otrok in njihovih spremljevalcev. Morda me je bolj kot običajno ta vest pretresla zato, ker ob dejstvu, da bom drugo leto stara osemdeset let, že celo leto ob občasnih napakah in neumnostih, ki jih počnem med vožnjo, razmišljam, ali naj podaljšam vozniško dovoljenje ali pa naj se vožnji z osebnim avtomobilom odrečem.

Prebrala sem, da je reakcijski čas eden izmed najpomembnejših dejavnikov učinkovitega obnašanja v prometu. Hitrost in učinkovitost našega reagiranja na cesti sta povezani z vrsto dejavnikov, na primer z osebnostjo, voznikovo starostjo, izkušnjami, vremenskimi pogoji, utrujenostjo, posebej pa s pozornostjo, pravijo strokovnjaki AMZS. Pri starejših je pomembno tudi, ali nas težave, ki nam jih povzročajo bolezni, ovirajo pri vožnji in kakšna zdravila jemljemo ali pa jih pozabimo vzeti na dan, ko gremo na vožnjo.