Aktualno
-
Naj se spomin prelije na papir
Teden pisanja z roko ima pri nas vse več podpornikov. Letos bo potekal že desetič, in sicer od 20. do 24. januarja, tokrat pod zelo zanimivim geslom Ko spomini zadišijo. Vonjave je težko ubesediti, vendar lahko sprožijo globoko skrite spomine, zato pri Društvu Radi pišemo z roko spodbujajo, da se ob najljubših vonjih iz otroštva potopite v občutke in spomine, zaprete oči, jih začutite v telesu, potem pa jih zapišete. Vonjave v primerjavi z drugimi čutili neposredno potujejo v del možganov, ki je blizu hipokampusa, zaradi česar so močneje...
Vsak dan se nauči nečesa novega
Aktualno
Učenja ni konec, ko zadnjič zazvoni šolski zvonec, trdijo na Andragoškem centru Slovenije, kjer spodbujajo odrasle vseh starosti k vseživljenjskemu učenju.
To nam pomaga, da lažje sledimo tehnološkim in drugim spremembam, se dejavnejše vključujemo v družbo, predvsem pa naredimo nekaj koristnega zase. Velja spomniti, da učenje ohranja gibke možgane, izboljšuje sposobnost pomnjenja in zmanjšuje stres. In nikoli ni prepozno, da se naučimo ali poskusimo nekaj novega oziroma izpolnimo mladostne sanje. Po vključenosti v programe vseživljenjskega učenja smo v Sloveniji malo pod evropskim povprečjem. Leta 2020 je bil vanje vključen vsak deseti prebivalec.
Ideal je še vedno hiša na podeželju
Kar 80,8 odstotka ljudi živi v lastni nepremičnini, med njimi skoraj 67 odstotkov v hišah, ki v povprečju merijo nekaj več kot 130 kvadratnih metrov, je pokazala raziskava o stanovanjskih razmerah v Sloveniji, ki sta jo lani izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Urbanistični inštitut RS.
Tudi če bi imeli možnost izbiranja, bi več kot 60 odstotkov vprašanih izbralo hišo, najraje na podeželju, le sedem odstotkov bi živelo v večjem mestu. Po drugi strani pa v bližnji prihodnosti več ljudi načrtuje selitev v mesto kot na podeželje. Pri izbiri nepremičnine se vprašanim zdijo najpomembnejši naslednji dejavniki: bližina parkirišča (skoraj 80 odstotkov) ter mirna in zelena okolica (skoraj 70 odstotkov), nato pa še dobri odnosi s sosedi, lastni vrt ali atrij in bližina zdravstvene oskrbe.
Priljubljeni izdelki z nevidno sestavino
Aktualno
Otroško in prisilno delo, izkoriščanje delavk in delavcev, onesnaževanje okolja, ohlapne zdravstvene in varnostne zaščite ipd. so le nekateri primeri kršitev, s katerimi so povezana (tudi) podjetja s sedežem v Evropski uniji. Večina potrošnikov na to niti ne pomisli, medtem ko na trgovskih policah išče čim cenejše izdelke.
V zadnjih desetletjih so bila nekatera največja in najbolj znana podjetja v Evropski uniji vpletena v grozljive kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v državah tretjega sveta: Ferrero International (čokolada), Lego (igrače), Shell (nafta), Bayer Monsanto (pesticidi), Grupo Cobra (hidroelektrarne), Kik Textilien (oblačila), Simba Dickie (igrače) … Čeprav so za kršitve vedela, niso ukrepala proti delovanju svojih podružnic ali poslovnih partnerjev v globalnih vrednostnih verigah, nad katerimi imajo vpliv. Na tem mestu ne moremo opisati vseh grozodejstev, ki se dogajajo zato, da lahko potrošniki razvitega dela sveta kupujemo poceni izdelke (in da imajo multinacionalke nepredstavljive zaslužke). Vsak od teh izdelkov vsebuje to nevidno sestavino izkoriščanja. Poglejmo le eno od teh vrednostnih verig.
Katere dokumente moramo vedno hraniti?
Aktualno
Ali imate v predalu kup računov, pogodb, dokumentov, potrdil ..., ki vam delajo nered, pa ob navdihu za pospravljanje ali selitvi ne veste, kaj z njimi, katere morate še hraniti, katere pa lahko po določenem času zavržete?
Povprečen človek niti ne ve, kje dobiti tovrstne verodostojne informacije, urbanim nasvetom pa ni varno zaupati, zato smo se vrgli v iskanje. A smo se znašli pred kar težko nalogo, saj so določbe nametane po številnih zakonih, predpisih, pravilnikih … Najprej smo pobrskali po raznih portalih, kot so eVem, eUprava, Pravno-informacijski sistem RS, gov.si, informiran.si, Zveza potrošnikov Slovenije, vprašanje pa smo naslovili tudi na enega od odvetnikov in dobili precej nedorečene odgovore.
-
Rišem hišo lepih pesmi,
rišem jo na srčno stran,
rišem s čopičem ljubezni,
z barvami pričakovanj.Rišem fino tanko črto,
ki gre prek ovir in zla,
v pokrajino vsem odprto,
tja, kjer sreča je doma. Tone PavčekNaj bo leto, ki se je pravkar začelo, prežeto s srečo, zdravjem in ljubeznijo. Pravijo, da sreča domuje v srečanjih, zato vam želim, da bi se v novem letu veliko družili s prijetnimi, zanimivimi in toplimi ljudmi.
Pri Vzajemnosti se bomo potrudili, da boste v reviji vsak mesec spoznali veliko navdihujočih življenjskih zgodb, poskrbeli pa bomo tudi za druženje. V začetku junija se dobimo na že 19. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Kje? Lahko izdam, da smo sledili vašim željam in da se bomo tokrat družili na otoku Krku. Več pa v naslednji reviji, ko bodo objavljene podrobnosti našega letovanja.
Beseda leta je genocid, kretnja pa mir
V akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je beseda leta 2024 postala genocid, kretnja pa mir.
Na spletni strani projekta, v katerem že devet let izbirajo besede, ki so se čez leto zelo pogosto pojavljale v javnosti, so prejeli 6210 glasov. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili omrežnina in dvoživka, v ožjem izboru pa so bile še besede, kajtanje, učitelji, komisarka, brutalno, hibridno delo, bojler, odklop in zet. Naj še omenimo, da je omrežnina postala beseda leta po izboru časnika Delo.
-
-
Anketa
Sogovornike smo vprašali, kakšna darila so jim všeč in kaj sami podarjajo.
Drr. Francka Premk, filologinja, Ljubljana: »Zelo sem vesela, če dobim lepo zavito darilo. Okrasitev ima določen pomen, a je tudi skromnejše in enostavnejše zavito darilo lahko lepo. V zadnjih letih so v uporabi darilne vrečke, kar je bolj enostavno. Ni vseeno, kako darilo izročiš. Odnos je pomembnejši od vrednosti. Pomembno je, da je dano iskreno. Žal sama pri zavijanju ne blestim, bi si pa želela, da bi mi to bolje uspevalo. Obdarujem pa iz srca.«
Družabništvo – ne le poklic, ampak poslanstvo
Aktualno
Pomagati osamljenim, se z njimi pogovarjati, prisluhniti njihovim spominom, se z njimi sprehajati, jim kaj malega postoriti, se z njimi poveseliti in življenje pogledati s sončne strani; vse to zajema družabništvo, ki se postopno razvija tudi pri nas. Družabništvo bogati življenje starejših, družabnike pa osrečuje njihovo zadovoljstvo.
O družabništvu starejšim se premalo piše in govori, meni Ana Višnikar, ustanoviteljica Družabnika, saj si marsikdo ne predstavlja, kaj to sploh je. Če na kratko povzamemo, bi družabništvo lahko opisali kot pomembno obliko pomoči starejšim, ki s pogovori in pomočjo pri določenih opravilih predstavlja čustveno podporo starejšim, dviga motivacijo in kakovost njihovega bivanja, pomaga vzdrževati vitalnost, hkrati pa je tudi pomoč njihovim svojcem. Vsekakor mora biti družabnik zaupanja vreden in odgovoren človek, ki premore veliko mero empatije,...
