Aktualno
Praznovanje pomladi s plavajočimi gregorčki
Na predvečer dneva svetega Gregorja (12. marec) marsikje po Sloveniji po vodi spuščajo gregorčke, različne predmete z gorečimi svečami. Na tak način so se nekdaj obrtniki, največkrat čevljarji, simbolično poslavljali od zime in se veselili, da s prihodom pomladi pri delu ne bodo več potrebovali svetilk. Najbolj navdušeni nad tem običajem so otroci, ki že tedne prej izdelujejo plavajoče barčice in druga plovila iz okolju prijaznih materialov.
V torek, 11. marca, jih bodo popoldne spuščali po Gradaščici na Eipprovi ulici v Trnovem v Ljubljani, dogajanje bo popestreno z glasbenimi nastopi in pravljično predstavo Boštjana Gorenca - Pižame (v primeru dežja bo prireditev potekala v Slovenskem etnografskem muzeju). Prav tako bodo gregorčke spuščali po kanjonu Kokre v Kranju, po bajerju v Kropi in potoku v Kamni Gorici, po Stiškem potoku v Stični, po Savinji v Rimskih Toplicah, po Hudinji v Novi Cerkvi, po Dravi v Dravogradu in po številnih drugih krajih.
-
Drage bralke Vzajemnosti, čestitamo vam za vaš praznik, dan žena!Uredništvo Vzajemnosti Zame ni večje uganke, kot je človek
NAŠ POGOVOR
Kot vsaka mišica v telesu tudi možgani najbolj zdravo delujejo, kadar jih redno uporabljamo, pravi upokojena klinična psihologinja in psihoterapevtka Meta Kramar. Sama povedano v polnosti udejanja, kljub temu, da bo junija dopolnila 95 let. Večji del poklicne poti se je posvečala psihoterapiji, zlasti otrok in mladostnikov, več kot trideset let je bila zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, predavala je na medicinski fakulteti, je tudi soavtorica učbenika Psihoterapija otroka. V pokoju še vedno dejavno spremlja razvoj stroke, piše zgodovino začetkov klinične psihologije, pedopsihiatrije in psihoterapije pri nas, s kolegi je izdala Izbrana dela Leva Milčinskega. Je pobudnica ustanovitve Društva za zgodnji razvoj, ki se posveča tudi senzibilizaciji ljudi v zdravstvenih in socialnih poklicih za čustvene potrebe otrok v najbolj pomembnem obdobju – prvih dveh let življenja.
Privilegij je delati s starejšimi
AKTUALNO
»Način, kako skrbimo za starejše, pove več o stanju družbe kot katerakoli strategija ali zakon,« pravi Suzana Koštomaj, ki je pred enim letom prevzela vodenje Doma starejših občanov Šentjur. Je domačinka, ki pa se je preselila na Koroško, od koder se vsak dan vozi na delo. Verjame, da je za vodenje doma starejših nadvse pomembno poznavanje lokalnega okolja in ljudi. Predvsem pa moraš imeti rad skupnost, v kateri deluješ, poudarja.
V domu je zaposlena že več kot dve desetletji; tja je prihajala že kot dijakinja in študentka. »Hvaležna sem, da sem imela priložnost opravljati delo strežnice, bolničarke, medicinske sestre, pozneje diplomirane medicinske sestre, od leta 2017 do 2024 sem bila namestnica direktorice. Z namenom pridobitve dodatne širine sem se vpisala na doktorski študij Socialne gerontologije na Univerzi Alma Mater Europaea. Prepletanje znanstvene ravni z vsakdanjo prakso mi je v veliko veselje. Trenutno pripravljam doktorsko nalogo, katere glavna nit je paliativna oskrba,« pove Suzana Koštomaj, ki je hvaležna za prehojeno pot, saj tako lažje razume vsakodnevno delo ob postelji stanovalca, stiske svojcev, dinamiko timskega dela in organizacijske izzive. In ve, kaj v domu deluje dobro in kje so priložnosti za izboljšave.
-
Inovativna živila leta 2026
Inštitut za nutricionistiko je že dvanajstič zapovrstjo razglasil najbolj inovativna živila. To so živila, ki so se na trgu znašla v zadnjem letu in jih odlikujejo kakovostne surovine, pogosto lokalnega izvora, izboljšana hranilna sestava ter praktičen način uporabe, pri čemer upoštevajo tudi okus ter vidike trajnosti in tradicije. Letos so nagrade prejeli Žito za proteinski kruh, Pekarna Spar za pecivo Viktor, Amafood za musli brez glutena z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo mu skyr, Mlekarna Planika za kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo, Mercator IP za solati iz linije Mercator minute: zelena vitalka in fit mediteranka ter Pr' Poloni in Juriju za bio fermentiran česen. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejelo podjetje Barty za Anjine domače krape.
-
AKTUALNO
Starejši so pogosto tarče prevar v obliki sumljivih elektronskih in telefonskih sporočil, lažnih nagradnih iger, zavajajočih oglasov, zlasti zdravstvenih nasvetov ter novic, ki namenoma vzbujajo strah ali nezaupanje. Prevaranti namreč izkoriščajo njihove občutke stiske, osamljenosti in zaupanja v avtoriteto.
V poplavi informacij iz časopisov, s televizije, spleta in družbenih omrežij ni vedno jasno, katere so resnične in katere zavajajoče. Zares je težko ločiti zrnje od plev, kot je Forum Festivala za tretje življenjsko obdobje naslovil razpravo o zavajanju in goljufijah na spletu. Koliko je prevar v resnici, ne ve nihče, saj mnogi iz sramu zamolčijo, da so nasedli. Pred njimi pa se lahko zavarujemo le s kritičnim razmišljanjem in izogibanjem nepremišljenemu ravnanju, nujna pa sta tudi sodelovanje institucij in prijava goljufij pristojnim organom.
-
Za slovenske zmage
Zdaj gre zares. Od tega, kako se bomo odločali na prihodnjih volitvah, bo v veliki meri odvisno, kako bomo živeli naslednja štiri leta. Čaka nas obdobje velikih preizkušenj, ki pa ne temeljijo le na domačih razmerah, temveč so v veliki meri odvisne od dogajanja po svetu. V minulem letu so se mednarodne razmere tako dramatično spremenile, da jih ni mogoče primerjati z razmerami pred petimi ali desetimi leti. Predvsem so se spremenile v ZDA pod vladavino predsednika Donalda Trumpa.
Za več spoštovanja in sodelovanja
Vse močnejše sonce napoveduje, da prihaja pomlad. Kako lepa je naša dežela, ki se diči tudi s številnimi pridnimi rokami!? Na minulih zimskih olimpijskih igrah smo dokazali, da najboljše uvrstitve ne pripadajo samo velikim, po njih lahko posežejo tudi manjši narodi, kadar so pogumni, dobro pripravljeni in sodelujejo.
Škoda, da ne znamo tega prenesti v politiko. Pred vrati so volitve, pred katerimi bo spet več negativnih kot vsebinskih razprav. Polivala se bo gnojnica. Ljudi bodo poskušali spreti in deliti na naše, vaše, na leve in desne. Na socialnih omrežjih se je že začelo blatenje, predvsem pa podajanje lažnih informacij in prirejenih videoposnetkov, narejenih s pomočjo umetne inteligence. Še en dokaz, kako človek tehnološki razvoj hitro uporabi za slabe namene. Vsaka stran bo predstavljala edino pravo resnico. V bistvu pa ene resnice ni, to smo že skusili v prejšnjem sistemu. Resnic je več. Zato bi morali iskati soglasje pri stvareh, ki jih vsi potrebujemo. Vsaka vlada bi morala skrbeti za vse državljane, da bi bilo življenje boljše za vse, saj vsi prispevamo davke v skupno blagajno.
-
Hranjenje prostoživečih živali
Bralka je na uredništvo poslala vprašanje, ali je dovoljeno hranjenje rac, labodov, ptic in mačk na prostem. Opaža namreč, da v Ljubljanici v bližini ene od večjih stanovanjskih sosesk pogosto plavajo kosi kruha, posamezniki v vodo ali na breg ob njej odlagajo celo ostanke zelenjave. Po njenem mnenju tako početje ni niti primerno niti zdravo, saj odvržena hrana ob sprehajalnih poteh gnije in privablja glodavce.
Hranjenje ptic in vodnih živali je v mestih zelo priljubljeno, vendar številni ljubitelji živali v skrbi za dobrobit živali pretiravajo. Vodne živali si same poiščejo hrano, ptice potrebujejo našo pomoč le pozimi, če so naravni viri hrane omejeni, prostoživeče mačke v večini hranijo člani društev za zaščito živali, ki jih tudi redno pregledujejo in poskrbijo za sterilizacijo.
-
Aktualno
Sogovornice in sogovornike smo povprašali, ali je enakopravnost žensk in moških pri nas samoumevna.
Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in profesorica: »Že kot mlada sem se zavzemala za enakopravnost z moškimi kolegi in pri tem dosegla velik napredek. Seveda ob podpori nekaterih drugih kolegic znanstvenic. Kljub temu imajo ženske še vedno manj možnosti za napredovanje, nižje plače in redkeje dosežejo prestižna priznanja, zato ta boj še vedno traja. Evropske statistike kažejo, da je v manj razvitih državah več žensk na visokih položajih, medtem ko v tehnološko razvitih prevladujejo moški.«
