Aktualno
Pohodniška pot: Zeleno srce Krasa
Carsus Trail, Zeleno srce Krasa, se imenuje krožna, lahko dostopna pohodniška pot, ki povezuje sedem občin v Sloveniji in Italiji in vodi od Mediterana do Julijskih Alp in celo Dolomitov. Geografsko se zarisuje v obliki srca in ne povezuje le narave in kulturnih znamenitosti, ampak tudi nekdanje pogorišče največjega požara v zgodovini Slovenije leta 2022, kjer danes poganja novo življenje.
Na 103 kilometrih, razdeljenih na šest etap, pohodniki prehodijo občine Miren–Kostanjevica, Renče–Vogrsko, Komen, Nova Gorica, Doberdob, Devin–Nabrežina in Sovodnje ob Soči. Pot vodi skozi izjemno okolje Nature 2000 in med suhimi zidovi na seznamu nesnovne dediščine Unesca, od rodovitne Vipavske doline in kraških planot do morskih klifov, izvirov Timave in Doberdobskega jezera. Med postanki lahko obiščete Pomnik miru na Cerju, grad Rihemberk, staro jedro Štanjela, Devinski grad, prazgodovinska gradišča in ostaline prve svetovne vojne. Vmes vas bo vseskozi navduševala dragocena kamnita dediščina Krasa.
Naj planinska pot je v Julijskih Alpah
Naj planinska pot 2026 po mnenju številnih planincev in ljubiteljev gora je pot Zadnja Trenta – Bavški Grintavec v Julijski Alpah. Zanjo skrbi Planinsko društvo Jesenice.
Je sicer zelo zahtevna, saj poteka od Pot poteka od koče pri izviru Soče po dolini Zadnje Trente, nato pa se preko planine Zapotok dolgo vzpenja do sedla Kanja. Od tu naprej se planinci po strmem severnem pobočju vzpnejo s pomočjo varoval. Zaradi podora je poškodovana in zato zaprta. K nazivu Naj planinska pot sodijo tudi sredstva za obnovo, ki jih bo zagotovila Zavarovalnica Triglav, sanacijo in zamenjavo varoval pa bodo izvedli markacisti ob podpori tehnične skupine Planinske zveze Slovenije.
Med osmimi milijardami le 450 milijonov Evropejcev
Po podatkih Združenih narodov, ki so jih sporočili ob 11. juliju, svetovnem dnevu prebivalstva, je leta 2025 na svetu živelo 8,2 milijarde prebivalcev.
Več kot tretjina ljudi živi v Indiji in na Kitajskem (2,9 milijarde). Indija je leta 2023 prehitela Kitajsko in postala država z največ prebivalci na svetu, sledijo ji ZDA, Indonezija, Pakistan, Nigerija, Brazilija, Bangladeš, Ruska federacija in Etiopija. Evropska unija šteje nekaj manj kot 5,5 odstotka oz. približno 450 milijonov ljudi, prebivalci Slovenije pa predstavljajo približno 0,03 odstotka vseh Zemljanov.
-
V parku ob Ginekološki kliniki v Ljubljani so včeraj odprli prijetno urejen osenčen paviljon. To je dobrodošla pridobitev za zaposlene in paciente, tako tiste, ki dnevno obiščejo kliniko kot hospitalizirane, saj lahko posedijo v zelenju in senci. V tem kotičku naj bi bila temperatura za tri stopinje Celzija nižja, kot je na najbolj pregretih zunanjih površinah in deluje kot testno podnebno zavetje.
UKC Ljubljana je paviljon uredil v sodelovanju z neprofitnim urbanističnim studiem Prostorož, že prej pa so skupaj postavili dodatne klopi, pokrito čakalnico ob Zaloški cesti in prenovil obstoječi paviljon ob ploščadi glavne stavbe kliničnega centra. Urejene in dobro zasnovane odprte in zelene površine v okolici bolnišnic namreč zmanjšujejo stres pri pacientih in krajšajo čas med hospitalizacijo prav tako pa pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih.
Do potovalnih priporočil z eLastovko
Slovenski državljani lahko na potovanjih v tujini do informacij o državah, potovalnih priporočil in kontaktov pristojnih predstavništev enostavno dostopamo preko spletne in mobilne aplikacije eLastovka.
Tako lahko kadar koli preverimo stopnjo tveganja za potovanja v posamezno državo, poiščemo pristojno diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije ali najdemo pomembne kontakte, kot so številke policije in nujne medicinske pomoči v izbrani državi. Aplikacija je namenjena tako turistom, študentom, poslovnim potnikom kot tistim, ki v tujini bivajo začasno.
Starejši morajo sodelovati v socialnem dialogu
AKTUALNO
Medgeneracijska solidarnost je v naši družbi še kako živa, je prepričan Marjan Sedmak, dolgoletni predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev (MZU- OPZDU). Tako v domačih kot v mednarodnih upokojenskih organizacijah je spodbujal prakse, ki pripomorejo k zdravemu staranju in omogočajo ljudem, da ostajajo kar se da dolgo samostojni in sposobni odločati o načinu svojega življenja. Bil je pobudnik ustanavljanja dnevnih centrov aktivnosti za starejše, ki so postali v mednarodnem merilu edinstvena oblika njihovega ustvarjalnega življenja. Na začetku pomladi je po dobrega četrt stoletja prepustil vodenje ene od najštevilčnejših pokrajinskih zvez društev upokojencev – štirinajst jih je v Sloveniji – naslednici, vendar ostaja promotor aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in prostovoljstva.
-
Premišljevanja o življenju
Piše: Vlasta Nussdorfer, pravnica, nekdanja varuhinja človekovih pravic
Danes se bojimo celo neznancev, ki prihajajo skozi zaslone vseh vrst. V času, ko lahko prevara nosi obraz prijatelja, glas sorodnika ali podobo zaupanja vredne institucije, postaja previdnost že kar nujna vrlina. Neznani avtor
Ko razmišljam o življenju v sodobnem času, se spomnim dogodka izpred meseca ali dveh. Nekega dopoldneva je na vratih stanovanja pozvonilo. Če kdo zvoni na vhodu v blok, ga vidim na zaslonu in ponavadi gre za neznance, zato jim ne odpiram. Upravnik nas namreč pogosto opozarja, naj nikogar, ki ga ne poznamo, ne spuščamo v stavbo. Seveda tudi tokrat nisem odprla. Dva mlajša moška (videla sem ju skozi kukalo) sta takoj zatem že zvonila pri sosedu. Slišala sem, da sta se predstavila kot delavca T-2, več ne, ker ju je hipoma odslovil. Seveda sem takoj pomislila na roparja ali najmanj goljufa. Morda pa sta bila res od mobilnega operaterja?? Kdo bi vedel in kdo bi ju sploh preverjal?
Intimnost in spolnost sta še vedno tabu
Aktualno
Želja po intimnosti s starostjo nujno ne upada in ni obdobja, ko bi bila intimnost, vključno s spolnostjo, neprimerna. Pravzaprav z leti odnosi z drugimi, tudi pri osebah z demenco, (p)ostanejo še posebno pomembni; dobri odnosi so ključni, da se te osebe počutijo cenjene, ljubljene, zaželene.
Vendar se o pravici do spolnosti pri starejših v družbi premalo ali sploh ne govori oziroma prevladujejo stereotipi, je med drugim povedala diplomirana medicinska sestra Darinka Klemenc na majski mednarodni konferenci o demenci Spominčice Alzheimer Slovenija in s svojim predavanjem vzbudila veliko pozornosti udeležencev. Dve desetletji je bila medicinska sestra na urološki kliniki v Ljubljani, kjer se je veliko ukvarjala s pacienti z urinsko inkontinenco, s stomo in drugimi urološkimi obolenji.
Priložnost za izmenjavo izkušenj in krepitev sodelovanja
Dobro je vedetijulij '26Pokojnine Aktualno
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je med 10. in 12. junijem gostil 16. srečanje direktorjev in ravnateljev pokojninskih zavodov na območju držav nekdanje Jugoslavije in Republike Avstrije. To je bilo že tretje, ki ga je gostil slovenski zavod, tokrat je potekalo v Mariboru. Poleg direktorjev in ravnateljev iz posameznih držav so se ga udeležili tudi strokovni sodelavci.
V uvodnem nagovoru sta generalni direktor Zpiza Marijan Papež in predstavnica resornega ministrstva Lidija Šubelj izpostavila problem demografije, s katerim se soočajo vse države, prav tako pa tudi nedavno sprejeto pokojninsko reformo v Sloveniji, kar je eden od korakov pri spopadanju s to kompleksno tematiko, ki sega širše kot le do oblikovanja politik na pokojninskem področju.
-
Aktualno
Različne živali nam prinašajo veselje in skrb. O njih so nam pripovedovali naši sogovorniki.
Olga Vidrajz, ekonomistka, Ljubljana: »V otroštvu smo imeli črno muco, ki je imela dvakrat letno mladičke. Ker so vedno izginili, sem jih iskala. Nekoč sem jih zgrožena našla utopljene v sodu z vodo. Pozneje sem jih skrivala, da jih niso mogli pokončati. Od takrat rešujem zapuščene mačke. V kampu na Hrvaškem že skoraj trideset let skrbim za muce, jih hranim in vozim k veterinarju. Zbiram hrano za mačje zavetišče. Doma imam osem mačk, hčerka pa pet, vse sva rešili iz zelo krutih situacij.«
