Aktualno
-
Drage bralke in bralci,
želimo vam lepe velikonočne praznike.
Ljudje v stiski ne morejo čakati na pomoč
NAŠ POGOVOR
Zaposleni na centrih za socialno delo pogosto poslušajo očitke, da pri izdajanju odločb o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe zavlačujejo. Vendar na vstopnih točkah ni dovolj kadra, da bi sistem deloval v skladu z načrtovanimi standardi, pri obravnavi vlog pa se zatika tudi zaradi nedelujočega informacijskega sistema ter zahtevnih in dolgotrajnih postopkov, razloži sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec. »Na centrih za socialno delo se prvi soočamo s potrebami starejših in hudimi stiskami tako posameznikov kot družin, zato si želimo vzdržen, pravičen in dostopen sistem dolgotrajne oskrbe. S tem ko opozarjamo na pomanjkljivosti, to ne pomeni, da smo nasprotniki zakona. Želimo si le izboljšav, ki bodo v prid ljudem.«
-
Noč knjige seje semena sožitja
Sveta ne spreminjamo ne z bombami ne s številkami, pač pa z zavedanjem, kdo smo – vsak zase in drug drugemu, naravi, živalim in rastlinam, planetu Zemlja, pravijo v Društvu festival Sanje in Založbi Sanje, ki že trinajstič organizirata Noč knjige. Ta slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe in poteka ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu. Letošnja tema je Sožitje, ki ga ponazarja verz Srečka Kosovela: »V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod.
-
»Čas je,
da si povemo,
če si sploh lahko kaj povemo,
in da si damo,
če si sploh lahko kaj damo.
Čas je
in kmalu bomo ostali tudi brez njega.« Alojz IhanČas teče in ne da se ga zavrteti nazaj. Čeprav je zelo dragocen in neponovljiv, z njim večkrat ravnamo, kot da je neskončen. Zelo zrelo je o njem že kot mladi zdravnik razmišljal Alojz Ihan, ki nas je pred kratkim veliko prezgodaj zapustil. Bil je vsestransko nadarjen – zdravnik, mikrobiolog, imunolog pa tudi pesnik in esejist. Njegova ustvarjalnost se je prepletala od znanosti do umetnosti. V času epidemije je skušal ljudem približati znanost in čim bolj razumljivo predstaviti delovanje virusov. Z literarno občutljivostjo pa je razmišljal tudi o mejah med znanostjo, človekom in družbo. Veliko nam je dal in zapustil.
-
Reševanje hrane, ki bi končala v smeteh
Vsako leto po svetu zavržemo približno 40 odstotkov pridelane hrane. To ni le izguba denarja, ampak tudi veliko breme za okolje, saj gredo v nič voda, energija in delo, hrana pa prispeva tudi k desetim odstotkom svetovnih emisij toplogrednih plinov. Medtem milijoni še vedno nimajo dostopa do dovolj kakovostne hrane. Too Good To Go je inovativna aplikacija, ki so jo leta 2015 zasnovali mladi podjetniki v Københavnu in povezuje trgovine, restavracije ter pekarne s potrošniki, ki si želijo rešiti hrano, preden bi jo zavrgli, obenem pa nekaj...
Umetna inteligenca z domačega kavča
Digitalni kotiček
Umetna inteligenca se v zadnjem času pogosto omenja. O njej poslušamo v novicah, na televiziji ali v pogovorih o tehnologiji. Marsikdo pa se ob tem vpraša, kaj umetna inteligenca sploh je in kako jo lahko uporabimo v praksi.
Preprosto povedano so orodja umetne inteligence programi, ki znajo razumeti vprašanja in pomagati z odgovori ali predlogi. Delujejo podobno kot digitalni pomočnik – napišemo vprašanje ali nalogo, program pa poskuša najti odgovor, razlago ali idejo. Obstaja več takšnih orodij, na primer ChatGPT, Microsoft Copilot, Google Gemini in nekatera druga. Čeprav imajo različna imena, večina deluje po podobnem sistemu: uporabnik napiše vprašanje, umetna inteligenca pa pripravi odgovor. V eni od prejšnjih rubrik smo že predstavili praktično uporabo teh orodij. Ker je od takrat minilo že nekaj časa, je dobro na kratko ponoviti, kako taka orodja uporabljamo.
Hiša, v kateri ni nikoli dolgčas
Aktualno
V Laškem je pred dvajsetimi leti zaživel prvi medgeneracijski center v Sloveniji – Hiša generacij, ki je še danes edinstvena. V njej se srečujejo in povezujejo vse generacije; starejši prenašajo svoje veščine in izkušnje na mlade, ti pa prinašajo ideje, energijo ter delijo s starejšimi svoja tehnološka in druga znanja.
Občina Laško je z velikim deležem prebivalcev, starejših od 65 let, že pred dvajsetimi leti odstopala od slovenskega povprečja. Konec leta 2002 so na pobudo gerontologa dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka ustanovili Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Laško. Po njegovih besedah je prednost krajevnega medgeneracijskega centra v tem, da omogoča široko paleto programov za različne potrebe starejših in njihovih svojcev, da ti programi potekajo v središču življenja krajevne skupnosti ter da starejšim omogočajo ostati doma čim...
Pomagam, da bodo drugi pomagali meni
Premišljevanja o življenju
Po poklicu sem univerzitetna diplomirana socialna delavka in več kot polovico svoje dejavne delovne dobe sem opravljala delo direktorice enega od domov za starejše, zato mi delo s starejšimi ni tuje. Tudi zato sem pred približno desetimi leti prevzela vodenje Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev Murska Sobota ter delo pokrajinske koordinatorice za Pomurje v programu Starejši za starejše. Še vedno sem tudi pokrajinska koordinatorica.
S starejšimi sem vedno rada delala, sprejemala sem jih take, kot so, z njihovimi dobrimi in včasih tudi slabšimi lastnostmi. Vsak človek v življenju doživi marsikaj lepega, pa tudi manj lepega, in počne marsikaj, kar pogosto pusti posledice. Tudi sodelavce, ki so se želeli zaposliti pri nas, sem najprej vprašala, ali spoštujejo stare ljudi in jih sprejemajo take, kot so, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli delati v domu za starejše. O tem, kdo je lahko prostovoljec v našem programu in kdo ne, imam še danes enako stališče.
-
Za slovenske zmage
Letos so parlamentarne volitve potekale v posebnih okoliščinah, zato so bili v napovedih, kdo bo zmagovalec, zunanji opazovalci zelo previdni. Res je sicer, da tisti, ki vstopajo v to tekmo, vselej napovedujejo zmago in s tem prevzem oblasti. V boju za večino v parlamentu politične stranke ne izbirajo sredstev, saj je od tega odvisno, kdo bo v resnici vladal. Navsezadnje je od tega odvisna tudi njihova prihodnost. V bistvu gre za iskanje kompromisov, ki bi omogočili »poroko« med političnimi strankami, ki so še včeraj zatrjevale, da svojih programskih ciljev ne bodo izdale. Ko gre za doseganje oblasti (in denarja), so na tovrstne obljube (vsaj) začasno pozabile.
Prostočasne dejavnosti so pomembne
AKTUALNO
V starosti se prosti čas količinsko poveča, hkrati pa lahko izgubi strukturo in pomen. Zato prostočasne dejavnosti niso zgolj oblika zapolnjevanja časa, temveč pomemben dejavnik za ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja. Obenem starejšim pomagajo ohranjati dnevni ritem, občutek pripadnosti ter zavedanje lastne vrednosti.
Starejši se vključujejo v različne oblike organiziranega življenja, med katerimi izstopajo domovi za starejše, društva upokojencev in centri dnevnih aktivnosti. Kot je pokazala analiza, ki je s pomočjo anketnega vprašalnika nastala leta 2025, so načini preživljanja prostega časa močno odvisni od življenjskega okolja starejših, imajo pa skupne cilje.
