Aktualno
Starim stvarem ponudimo novo življenje
Zdraviliški park na Bledu bo v nedeljo, 24. avgusta(zaradi napovedanega slabega vremena je prestavljen s sobote na nedeljo) zaživel v duhu trajnosti, ustvarjalnosti in povezovanja. Potekal bo namreč Festival ponovne uporabe, ki bo praktično pokazal možnosti, kako lahko stvarem, namesto da jih odvržemo, ponudimo novo življenje – v obliki popravila, izmenjave ali predelave.
"Naši starši in stari starši niso poznali izraza »trajnost«, a so jo živeli vsak dan - ker so morali znati preživeti z malim. Ko se je raztrgala srajca, ni šla v smeti, temveč pod šivalni stroj. Ko ni bila več za krpanje, je postala ruta za glavo. Na koncu pa krpa za tla. Vse je imelo svojo vrednost in več življenj," so zapisali v društvu Ekologi brez meja. Skupaj z občino Bled in komunalnim podjetjem Infrastruktura Bled prirejajo festival, ki ponuja priložnost za praktično učenje, izmenjavo izkušenj in raziskovanje novih idej.Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami
NAŠ POGOVOR
O morju, iskanju univerzalne ljubezni, pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo, in o njegovih knjigah, še zlasti o Svetilniku in Potopu, sva se pogovarjala s prof. dr. dr. h. c. Markom Pavliho, mednarodno priznanim pravnikom, profesorjem na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in dobitnikom številnih priznanj doma in v tujini. Kljub zavidljivim dosežkom – ali pa prav zato – se je v svoji karieri srečeval tudi s padci in pobiranji. Izdal je blizu 50 strokovnih in esejističnih knjig, vse bolj pa se posveča pisanju leposlovja. Na podlagisvojih izkušenj želi odpirati nove poglede v boljšo družbo in srečnejši svet.
-
Za slovenske zmage
Vremenoslovci zelo neradi napovedujejo prihodnje vremenske pojave. Toda zaradi podnebnih sprememb lahko zelo hitro pride do sprememb v življenju. Pri nas se še vedno spominjamo, kakšno škodo so povzročile poplave pred dvema letoma, vendar se je ob tej naravni katastrofi pokazalo, da v nesreči ljudje znamo stopiti skupaj in si pomagati. Seveda pa je veliko odvisno, kako delujejo država in njene službe – gasilci, reševalci, policija, civilna zaščita in ne nazadnje tudi vojska. O zadnji je v zadnjem času veliko govora, še posebej v zvezi z nevarnostmi, ki jih predstavljata vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Ne eno ne drugo vojno žarišče v bližnji prihodnosti ne bo ugasnilo, prav mogoče je, da se bodo spopadi še razširili.
Knjiga, ki nagovarja srce in razum
AKTUALNO
Zbirka zgodb z naslovom Kje so moji ključi odpira prostor za razpravo, razumevanje in empatijo do tistih, ki se soočajo z demenco, njihovih svojcev ter oskrbovalcev. S pomočjo 27 avtoric in avtorjev ter strokovnih komentarjev postavlja most med literaturo in medicino, vabi k dialogu ter opominja, da demenca ni konec, temveč začetek nečesa novega.
Zgodbe izhajajo s stališča različnih oseb: svojcev, oskrbovalcev, bolnikov, zdravnikov in zunanjih opazovalcev. Temeljijo na resničnih dogodkih, vendar jih oblikuje literarna domišljija. V njih odmevajo različna čustva, od sočutja, ljubezni, nemoči, žalosti do jeze, nestrpnosti, obupa in sramu. A zgodbe niso samo temne in nesrečne, ampak tudi prikupne, tople in srčne. Nekatere poskušajo vnesti vsaj malo veselja, čeprav je natem svetu malo smeha. So prijetno branje, obenem pa opisujejo simptome in tegobe pri demenci ter nakazujejo pomoč oziroma rešitve.
-
Brezplačni avtobusi v turističnih krajih
Med 1. julijem in 31. avgustom petkrat na da
n vozi brezplačni avtobus med Radovljico in Bledom. Ustavlja se na železniški postaji v Lescah, kampu Šobec, River Campingu Bled in na blejski avtobusni postaji. Na Bledu pa so organizirane kar tri brezplačne linije z Bled Busom. Linija Okoli jezera ima deset odhodov. Trikrat na dan linija Po vaseh povezuje središče s Selišami, Zasipom, Ribnim in Bohinjsko Belo. Dvakrat na dan pa avtobus pelje na Pokljuko, omogočen je tudi prevoz do pet navadnih koles.
-
Za otroke so se začele tako težko pričakovane počitnice. Tudi mi smo jih komaj čakali in se veselili brezskrbnega poletja. V prejšnji številki smo vas povabili, da nam zaupate, kakšni so vaši spomini na šolo. Veliko se vas je odzvalo in nekaj razmišljanj lahko preberete v reviji.
Včasih je še bolj kot danes veljalo, da šola odpira okno v svet, saj ni bilo interneta in tudi ne toliko različnih medijev. Predvsem revnejšim je šola predstavljala možnost, da si s pridnim učenjem pridobijo poklic, ki jim bo olajšal življenje. Večkrat je bilo tudi to težko, saj ni bilo denarja za zvezke, svinčnike in barvice, kaj šele za nadaljnje šolanje v drugem kraju. Teta se spominja, kako je učitelj prišel prosit starše, naj jo dajo naprej v šolo, vendar si tega niso mogli privoščiti, ker je oče zbolel in so že tako težko shajali. Na pomoč ji je priskočila starejša sestra, ki je bila že zaposlena, čeprav je bil njen zaslužek skromen. To ju je še dodatno povezalo in vse do njene smrti sta si vzajemno pomagali.
-
Aktualno
Julija je začela veljati novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki uvaja možnost statusa oskrbovalec družinskega člana tudi za upokojence. Tisti, ki se bodo za to odločili in seveda ustrezajo pogojem, bodo prejemali 1,2-kratnik minimalne plače (ali 1,8-kratnik za dve osebi) in hkrati ohranili 40-odstotkov zajamčene pokojnine. Prav tako se uvaja prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bomo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Novela prinaša tudi znižanje stroškov nastanitve in prehrane domov za starejše. Od decembra naprej bodo stanovalci plačevali bistveno manj, saj stroški ne bodo smeli preseči zneska minimalne zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe. Trenutno ta znaša 781,94 evra.
-
AKTUALNO
Premalo javnih najemnih stanovanj, previsoke najemnine, prepočasna gradnja novih stanovanj, hkrati pa veliko praznih stanovanjskih enot in prevelikih nepremičnin, ki jih lastniki le stežka vzdržujejo – to so posledice dolgoletnega zanemarjanja celovite stanovanjske politike. Občutijo pa jih tako mladi kot starejši.
Reševanju bivanjske problematike mladih in starejših je bil namenjen peti predsedničin forum, na katerega je predsednica republike Nataša Pirc Musar konec maja povabila predstavnike različnih strok, politike in nevladnih organizacij. Razprava je izhajala iz dveh osnovnih načel: prvič, stanovanje ni le nepremičnina, je dom, in drugič, reševanje stanovanjskega problema ne sme ostati le zasebno vprašanje posameznikov. »Zagotavljanje domov mora postati odgovornost družbe in stanovanjske politike. Ko zagotovimo varen in dostopen dom za vse, krepimo zaupanja vredno družbo, stabilnost in zaupanje v prihodnost. A je stanovanjska politika predolgo postavljala trg pred ljudi,« je poudarila predsednica.
Ko v drugi dom prideš z veseljem
AKTUALNO
Ali poznate Hišo dobre volje na Goriškem? Njihov program starejšim ljudem z različnimi zdravstvenimi stanji in potrebami omogoča, da lahko ostanejo čim bližje svojemu domu, saj imajo tu možnost deseturne popolne dnevne oskrbe, zelo osebni pristop in vse tisto, kar človek potrebuje za svoje življenje.
Svojci so lahko v tem času povsem razbremenjeni skrbi. »Kar ponujamo mi in je težko doseči kjer koli drugje, je vrstniška družba. Namreč odnosi se dnevno gradijo, saj smo vsak dan skupaj za isto mizo, kar omogoča gradnjo pristnih prijateljskih vezi. Tako postanemo prav kmalu del velike družine in tako rešujemo več težav, ki jih starejši doživljajo. Glavna je vsekakor osamljenost. Pri nas lahko potešijo vse potrebe po druženju, toplini, sprejetosti in ljubezni,« pravi Tina Krog, strokovna delavka v programih Doma upokojencev Nova Gorica. Ta razpolaga s štirimi Hišami dobre volje – v Novi Gorici, Mirnu, Ajdovščini in Komnu. Njihovo osnovno poslanstvo je celostna skrb za starejše, dvig kakovosti življenja starejših in posledično tudi svojcev.
-
Nemogoče potovanje
Potovanje, na katero se je odpravil oktobra 2013, ni bilo podobno nobenemu drugemu. Tega se je Thor Pedersen dobro zavedal, kljub temu pa so bili izzivi, s katerimi se je spopadal na poti, precej večji od pričakovanj. Prepotoval je vse države sveta, ne da bi enkrat samkrat letel z letalom. »Hotel sem narediti nekaj, kar ni uspelo še nikomur,« pravi Pedersen. »Računal sem, da bom za eno državo potreboval povprečno en teden, tako da bi za celotno pot zadostovalo štiri leta, morda celo kakšen mesec manj.
