Kultura
-
Z MOJEGA OKNA
Nežne pesmi o mladosti – veliko jih je in odrasle ob njih preveva otožnost. Kam odšla si, kje si … kamen, še ta kamen v vodi se obrne, a mladost se moja nikdar več ne vrne.
Ja, zakaj pa naj bi se vrnila? Kot bi reko spraševali, zakaj se ne vrne v potok, studenček in k izviru. Ni logično, nesmiseln sentiment je to! Imaš sedemdeset, osemdeset, devetdeset let? Kakšna sreča! Glej, koliko sončnih vzhodov in zahodov ti je bilo dano doživeti! In med jutrom in večerom so bili dnevi, polni dogodivščin, leto za letom, toliko desetletij. Kaj vse ti je življenje prineslo, kaj vse si videl, spoznal, doživel, se naučil, tudi pretrpel, kakšno bogastvo vsega. Pregovor pravi, da kogar bogovi ljubijo, umrje mlad. To mi je res tuje in čudno – zakaj bi bilo to dobro, kakšen dar naj bi bil to? Leto za letom vendar dodaja življenju nove dni in nove priložnosti za ljubezen, dobro delo, uspeh, nove možnosti za nova spoznanja, misli in občutke …
-
GLEDALIŠČE
Kar je bilo in kar bo
Prevajalec, režiser in scenograf Samo M. Strelec je v Mestnem gledališču Ptuj pripravil prvo slovensko uprizoritev dela nemških dramatikov Lutza Hübnerja in Sarah Nemitz, v kateri igrajo Ksenija Mišič, Srdjan Grahovac in Vid Klemenc. Zgodba govori o zakoncih, ki sedita v gledališki dvorani in čakata, da se bo predstava začela, a se prej sporečeta. »Gledati namreč začneta zgodbo, v kateri nastopata sama, svojo lastno zgodovino, kako sta se spoznala, zaljubila, dobila otroke. Vendar tu gledališke čarovnije še ni konec. Zdaj lahko izbirata, ali želita pogledati tudi v svojo prihodnost. Spremljamo njune želje, misli, spomine pa tudi hrepenenja in strahove,« je pred premiero povedal Strelec. Predvidoma bo avtor drame maja tudi prišel na Ptuj.
-
KULTURA
Te besede je napisala Ida Mlakar Črnič v slikanici Tu blizu živi deklica, za katero je pred kratkim v Grčiji prejela eno največjih nagrad za otroško literaturo The Elniplex Award. Pa to sploh ni edina nagrada, ki jo je do zdaj dobila. Nekatere od njenih slikanic so prejele znak kakovosti zlata hruška in bile večkrat nominirane za izvirno slovensko slikanico. Dobila je nagrado slovenske sekcije IBBY za promotorko mladinske književnosti in branja. Bila je tudi častna gostja na knjižnih sejmih otroške in mladinske literature tako v Frankfurtu kot v Bologni.
-
V Mercatorjevem centru v Novi Gorici je odprta največja mednarodna taktilna galerija pri nas, katere glavno sporočilo je, da umetnost ni le privilegij za tiste brez oviranosti, ampak pravica vseh. Da lahko s sodelovanjem in premislekom presežemo ovire ter ustvarimo prostor, kjer se umetnost ne le vidi, temveč tudi občuti. Razstava, ki bo odprta do konca leta, je razdeljena v dva sklopa: Svet, ki obstaja zajema prilagojene kopije, makete in tipne reliefe, ki obiskovalcem omogočajo potovanje skozi umetnostno zgodovino od antične Grčije do danes. Osem eksponatov so si izposodili iz Muzeja Omero iz Ancone, tri pa iz Muzeja Anteros iz Bologne. Druga tipna dela so nastala v sodelovanju s slovenskimi in tujimi galerijami, akademijami in srednjimi šolami, ki so ustvarile interpretacije in kopije vrhuncev slovenske in svetovne umetnosti (med drugim Kofetarico Ivane Kobilce, Munchov krik …).
Rad imam, da je življenje okrog mene pisano
KULTURA
Tako večkrat pove Jure Ivanušič, vsestranski igralec, pianist, skladatelj, šansonjer, scenarist in režiser, ki mu pravijo tudi človek tisočerih talentov. Znan je po svojih gledaliških, filmskih, glasbenih in televizijskih nastopih. Že med študijem na igralski akademiji ga je opazil Rade Šerbedžija in več kot dvajset let skupaj koncertirata po Evropi in svetu. Na Unicefovih koncertih pa je nastopal z angleško igralko Vanesso Redgrave. Na slovenskih odrih je ustvaril vrsto tehtnih vlog, za katere je prejel več nagrad in priznanj, med njimi Borštnikovo in Ježkovo. Blizu sta mu tudi film in televizija.
-
GLEDALIŠČE
Dnevi zavrženosti v Gledališču Koper
Predstava je nastala po romanu z enakim naslovom italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki kljub uspehu svojih del ostaja popolna neznanka. V svojem drugem romanu iz leta 2002 v prvoosebni pripovedi o ženski, ki jo zapusti mož, preizprašuje identiteto sodobne izobražene ženske, zaznamovane s svojim spolom, družbeno vlogo in materinstvom, opisuje njene duševne stiske in boje, hkrati pa tudi odziv družbe, prijateljev in znancev na položaj pravkar ločene in nemočne ženske. Roman, ki se spogleduje z antičnim mitom o Medeji, je za uprizoritev v koprskem gledališču priredila dramska igralka in dramatičarka Urška Taufer, režirala Tijana Zinajić, igrajo Anja Drnovšek, Mojca Partljič, Blaž Popovski, Sara Gorše, Mak Tepšič in Igor Štamulak. -
Z MOJEGA OKNA
Čas, ko sonce začne topleje greti in se veselimo nove pomladi, prinaša nova pričakovanja, nov nemir in zagon. Ko žarki posijejo skozi umazana stekla, se prebudi potreba po pomivanju oken in balkonov, po čiščenju vsega. Knjiga Nika Kureta Praznično leto Slovencev, ki je res vredna branja, opisuje neverjetno pridnost naših prednikov, ko so recimo vsako pomlad pred veliko nočjo vse znosili iz hiše in vse prezračili, ponekod so celo pobelili hišo zunaj in znotraj. Da se je nova pomlad začela res v čistem in lepem.
-
Mateja Kišek Vovk: Drevesa Slovenije
Priročnik, iz katerega boste izvedeli marsikaj, česar do zdaj še niste vedeli, na primer, da v Sloveniji rastejo le tri drevesa oplutnika. Odkrili boste, katera so gospodarsko najpomembnejša drevesa, katera so cenjena zaradi estetske ali ekološke vrednosti, spoznali tista, ki so odeta v cvetje, in druga, ki rastejo v mokrih logih ali pod gorskimi vršaci. Poleg številnih fotografij in ilustracij so zapisane zanimivosti posameznih sort o uporabi lesa in plodov, dodani so pregovori in zgodbe, ki so se stoletja spletale pod krošnjami. (Založba Kmečki glas 39,90 evra)
-
Kultura
Letošnje leto bo v mnogočem posvečeno nesrečni ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Celjskim. Mineva namreč 600 let, od utopitve Veronike na gradu Ojstrica pod Krvavico, v sedanji občini Tabor v Spodnji Savinjski dolini.
Od gradu so ostale ruševine je bila prva prireditev v nizu dogodkov, posvečenih tej ljubezni in tragični smrti, ob izidu prve slovenske poštne znamke, posvečene Veroniki Deseniški, ki jo je oblikovala Tina Pregelj Skrt. Predlog za znamko je v imenu Pokrajinskega muzeja Celje dal višji kustos muzeja mag. Damir Žerič, ki je osvetlil tragično Veronikino zgodbo.
Veronikina življenjska zgodba je bila navdih za pisatelje, pesnike in glasbenike. Zagotovo se spomnite muzikala, ki je bil pred leti ustvarjen po njeni tragični življenjski zgodbi in so ga lani poleti uspešno oživili. Dogajal se je na dvorišču celjskega Starega gradu, ki je bil tesno povezan tudi z Veroniko. Sicer pa si Veroniko Deseniško lasti kar nekaj krajev. Od Desinića, njenega rojstnega kraja na Hrvaškem, kjer stoji zelo lepo obnovljen grad Veliki Tabor, pa Celja, Tabora, Braslovč do Jurkloštra. Ne nazadnje je Veronikino zgodbo na lanski popevki Evrovizije kot predstavnica Slovenije predstavila pevka Raiven. Kultura je prostor svobodnega in neobremenjenega duha
NAŠ POGOVOR
Dr. Andreja Rihter je predsednica Kulturno-turističnega združenja Pot pisateljic. Poleg tega je članica Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, ki povezuje akademski in raziskovalni svet z gospodarstvom in občinami. Dvakrat je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, leta 2000 je vstopila v politiko in postala ministrica za kulturo. Predvsem pa je direktorica Foruma slovanskih kultur (FSK), ustanove, v kateri razmišljajo, kako povezati 300 milijonov Slovanov in jih predstavljati svetu, ker so zanimivi in imajo tudi neslovanskim okoljem kaj ponuditi in pokazati. Pogovarjali sva se o delovanju foruma v teh dvajsetih letih in nekaterih svežih projektih.