Kultura
Sreča je zame doma v gledališču
KULTURA
Tako pravi Barbara Stupica, ki ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije pred kratkim podelilo nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo na področju scenografije, kostumografije in oblikovanja lutk. »Svojega dela se loteva drzno, preudarno, celovito. Je umetnica, ki vešče suka tako čopič, oglje in svinčnik kot šivanko, dleto in žago. Svetovi, ki jih ustvarja, so prepričljivi, razkošni in vznemirljivi, vselej učinkoviti in prepoznavno njeni, polni igrivosti, humorja in domišljije,« je med drugim zapisala žirija.
-
Kultura
Adrian P. Kezele: 59+
Najboljše šele prihaja
Po djotišu, starodavni vedski astrologiji, se otroštvo raztegne do devetindvajsetega leta, mladost traja do devetinpetdesetega, odraslost, ki se šteje za vrhunec življenja, pa se začne po devetinpetdesetem letu. V tej razdelitvi življenjskih obdobij o »starosti« ni niti besede, po devetdesetem se namreč zrelost šele začne. Ker je tako razmišljanje tako zelo drugačno od zahodnjaškega, kot ga poznamo, je zanimivo prebrati, kako si narediti naša zrela leta res najlepša. S praktičnimi nasveti in duhovnimi napotki nas avtor spodbuja, da spet vzpostavimo stik s telesom, duhom in svojim življenjskim smotrom. Kot pravi, je edina stvar, ki jo potrebujemo, odprto srce in pripravljenost zaupati, saj »glavno vprašanje ne bi smelo več biti, zakaj se staramo, ampak kako se lahko staramo bolje«. (Založba Chiara, 28 evrov)
Spontano skupno petje druži srca
Na Jurjevo, 23. aprila, bo vsa Slovenija skupaj zapela. Potekal bo namreč dogodek Vseslovensko petje s srci, ko čim več ljudi zapoje ob istem času.
Pobudnica Matea Brečko, sicer profesorica baleta, si je pred devetimi leti zamislila dogodek kot neformalen praznik, ki poveže generacije in družbene sloje doma in po svetu - z mislijo na ljubezen, zdravje, radost, mir, svobodo. S skupnim petjem tudi krepimo nacionalno pripadnost in ustvarjamo boljše vzdušje ter slovensko glasbo prenašamo na mlade. Ob tem se simbolno spomnimo legende o Zelenem Juriju, ki prinaša v naše domove zeleno vejico za dobro letino.
-
Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, 23. aprilu društvo festival Sanje in Založba Sanje že trinajstič organizirata Noč knjige. Ta slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe. Letošnja tema je Sožitje, ki ga ponazarja verz Srečka Kosovela: »V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod.« V knjižnicah, knjigarnah, šolah in vrtcih, v galerijah, na trgih bodo še pozno v večer potekala raznovrstna druženja s knjigo, od skupnih branj, pogovorov o knjigah, predstavitev in pripovedovanj, glasbenih in gledaliških dogodkov. Program je objavljen na povezavi https://nocknjige.si/ se pa dogodki vrstijo ves april in tudi maja.
Večer s folkloristi iz Polhovega Gradca
Folklorna skupina Grof Blagaj vabi na plesno - glasbeni večer z naslovom Včasih je luštno blo. Nastopili bodo 18. aprila 2026, ob 19. uri, v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu.
Poleg plesov iz okolice bodo na prireditvi prvič zaplesali še gorenjski in nov dolenjski splet. Na odru se jim bodo pridružili tudi mladi plesalci Otroške folklorne skupine Nagajivčki in pevke Vokalne skupine Vešče. Dramska skupina Neptun pa bo na hudomušen način prikazala življenje vasi.
-
Z mojega okna
Zanimiv je ta april. Začne se z dnevom, ko praznuje Lažnivi Kljukec in so vse potegavščine dovoljene, če le ne žalijo ljudi in jim ne škodujejo. Koliko smeha je bilo, ko smo si izmišljali neverjetne laži, predvsem kadar so otroci potegnili starše za nos! Ko je ati klical gospoda Volka v ZOO, ko je iz vodovoda tekel paradižnikov sok, ko smo bili povabljeni k babici na kavo, ona pa o tem ni vedela nič … Hec mora biti, smeh je pol zdravja!
Po prvem aprilu letos pride velika noč s svojo resnostjo, pa tudi veseljem in številnimi običaji. Nekateri so se ohranili, vsaj med vernimi, druge počasi oživljamo. Dobro je, saj so del kulturne dediščine, na katero vsak zrel narod skrbno pazi, jo varuje in spoštuje. Več ko bomo imeli ohranjenih navad iz preteklosti, bolj bomo vedeli, da nismo od včeraj in da imamo močne korenine. Zvočne knjige in knjige v brajici
Kultura
Pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije deluje Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, edina ustanova, ki prilagaja in izposoja knjižno gradivo v tehnikah, ki so zanje dostopne.
Knjižnica je del javnih knjižnic v pristojnosti Ministrstva za kulturo in je namenjena ljudem, ki zaradi težav z vidom ne morejo brati običajnega tiska, pa tudi tistim, ki imajo druge težave z branjem, na primer disleksijo. Vanjo se lahko včlanijo z zdravniškim potrdilom, trenutno imajo blizu tri tisoč članov. Gradivo si lahko sposodijo v knjižnici na Kotnikovi ulici v Ljubljani, pošiljajo ga tudi po pošti ali prek spleta. Izposojajo knjige v brajici, v zvočnem zapisu mp3 in v digitalni obliki. V brajici imajo po podatkih s spletne strani na voljo približno 1700 knjižnih enot, v zvočnem zapisu pa že blizu sedem tisoč domačih in tujih avtorjev. Registriranim uporabnikom je na voljo aplikacija Blinda (podobno kot Audibook), ki omogoča poslušanje več tisoč avdioknjig v slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku. Nastala je v sodelovanju s strokovnjaki iz treh držav.
Filmska režiserka, ki premika čas
KULTURA
Maja Weiss je pred kratkim prejela Štigličevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Njenih 46 mednarodnih in nacionalnih nagrad potrjuje, da je ena najvidnejših slovenskih filmskih režiserk, ki je slovenskemu filmu dala glas, širino in pogum. Je pionirka. Pa ne zato, ker bi nosila rdečo pionirsko rutico, ampak ker je bila pri nas prva filmska režiserka in ker za njo prostor ni bil več enak.
Njena filmografija obsega več kot 50 naslovov, prikazanih na več kot 150 festivalih doma in v tujini. Njeno delo ima izjemen razpon, od igranega psihotrilerja, intimnega filmskega eseja, biografskega portreta do politično angažiranega dokumentarca. To dokazujejo številni filmi, med drugim Fant, pobratim smrti, Judje na Slovenskem, Odkrivanje skritega spomina Angele Vode, Zajeti v izviru – slovenski otroci Lebensborna. Imela je srečo, da je odraščala v času novega vala in punka ter neverjetnega kulturnega vrenja metliške mladine z dramsko...
-
FILM
TAJNI AGENT V KINODVORU
Režiser Kleber Mendonça Filho v filmu pričara barve, vonje in zvoke totalitarne Brazilije sedemdesetih let, »ko so imeli zidovi ušesa in je vsak gib lahko bil sumljiv«, spomin na čas diktature in posebnega razpoloženja. Marcelo je tehnološki strokovnjak na begu. »Izziv je bil posneti film o logiki tistega časa, politiki, nasilju, manipulaciji,« je povedal režiser. Tajni agent je nepredvidljiv, duhovit politični triler, predvsem pa ljubeč portret kraja in njegovih prebivalcev. Film je inteligenten, bogat, očarljiv, pa tudi smešen in nostalgičen. Zato ne čudi, da je dobil številne nagrade, med drugim za najboljšo režijo in najboljšega igralca – Wagner Moura v Cannesu, na festivalih v New Yorku, Torontu, Riu, San Sebastianu, Londonu in Rotterdamu.
-
Iris Škerbot: Bolezni in škodljivci vrtnin
Priročnik za hitro prepoznavanje težav in izbiro ustreznih rešitev je namenjen tako ljubiteljskim vrtičkarjem kot profesionalnim pridelovalcem. Vsem bodo koristili nasveti strokovnjakinje za varstvo vrtnin, povzeti po dolgoletnih izkušnjah in podprti s sodobnim znanjem. Najprej pojasni preventivne ukrepe za zdravo rast, od kolobarjenja in pogojev za sajenje do naravnih pripravkov ter fitofarmacevtskih sredstev na podlagi mikroorganizmov. Osrednja tema priročnika so podrobni opisi skoraj 70 različnih bolezni in škodljivcev s fotografijami različnih razvojnih stopenj ter ukrepi za omejevanje ali uničenje škodljivih organizmov. (Založba Kmečki glas, 29,90 evra)