Kultura
Žavbijevi znani po mizarstvu in glasbi
Iz roda v rod
Družina Žavbi iz Šmarij pri Kopru je v marsičem prav posebna. Marta in Fabio imata osem sinov, med njimi je po dve leti razlike. Trije nadaljujejo očetovo obrt in so že četrta generacija mizarjev. Vsa družina ima glasbo v krvi. Sinovi, ki igrajo tudi več inštrumentov, so se kot skupina Žavbi brothers v javnosti že uveljavili s svojim večglasnim petjem in spevnimi avtorskimi skladbami.
Tako kot mnogi Slovenci, ki so v povojnem času odhajali v Nemčijo s trebuhom za kruhom, si je tja želel tudi Jože Žavbi, priučeni mizar iz Tuhinjske doline. Pred odhodom se je zaposlil v tovarni Prenova v Izoli, misleč, da bo to le začasno. A je na morju spoznal Marijo, ki je izhajala iz mizarske družine, in Nemčija je bila hitro pozabljena. Poročila sta se in rodili so se jima trije sinovi; med njimi Fabio, naš sogovornik. Tako se je priimek Žavbi zasidral tudi v tem delu Slovenije.
-
Kultura
LETO 2026 POSVEČENO ZOFKI KVEDER
Letos mineva sto let od njene smrti, zato se je bomo spominjali s številnimi dogodki. Med njimi bodo: izid znanstvene monografije, praizvedba njenega besedila Pravica do življenja v Prešernovem gledališču Kranj, septembra mednarodni simpozij v Novi Gorici ter razstava v Slovenskem gledališkem inštitutu. V Pragi bodo pripravili literarni sprehod, s katerim bodo zaznamovali lokacije, na katerih je delovala. V Zagrebu pa se je bodo spomnili z okroglo mizo. Zofka Kveder ni pomembna le kot pisateljica, prevajalka, urednica, kot je poudarila dr.
-
James Herriot: Vse živo, malo in veliko
Ko diplomant veterinarske fakultete nastopi službo v podeželskem Yorkshiru, kaj hitro spozna, da bo imel več preglavic z domačini kot z oskrbo njihovih živali – pa naj gre za trmaste, a trdožive kmete ali za njegovega muhastega delodajalca. Humorno napisan roman bralca vodi od kmetije do kmetije in slikovito opisuje podeželsko okolje, čas ob koncu tridesetih let preteklega stoletja ter odnose med ljudmi in do živali. Morda sta vam tako avtor kot naslov knjige znana iz televizijske serije Vsa bitja, velika in majhna, saj je nastala na podlagi avtobiografskih romanov Jamesa Herriota (s pravim imenom Alf Wight). Najbolj znan roman, ki smo ga končno dobili v slovenskem prevodu, je izšel že leta 1973. (Celjska Mohorjeva družba, 37,50 evra)
Japonska umetnost pripovedovanja
Kamišibaj je danes zanimiv predvsem zaradi preprostosti, saj v primerjavi z mnogimi umetniškimi praksami ne uporablja zahtevnih tehnologij in pripomočkov, temveč se osredotoča na medčloveški stik.
Zasnova pri nas malo znanega namiznega gledališča je preprosta: govorec na osvetljeno mizo postavi majhen, pogosto lastnoročno izdelan kovček, ki predstavlja oder – butaj. V njem so skrite slike, ki jih animator izmenjuje in z njihovo pomočjo pripoveduje zgodbo. Kljub minimalističnim rekvizitom so zgodbe zelo doživete. Včasih jih popestri kakšna lutka ali glasbeni inštrument. Največji čar pa jim daje bolj ali manj doživeto pripovedovanje zgodbe, ki v intimnem vzdušju dobesedno začara občinstvo. Ta način predstav izvira iz tridesetih let preteklega stoletja iz Japonske, kjer so še danes zelo priljubljene, in to kljub pojavu televizije, ki so jo sprva poimenovali kar električni kamišibaj.
Knjižice spominov na skupne dni
Prosti časfebruar '26Zgodovina Kultura
Še hranite svojo spominsko knjigo iz mladosti? Kdaj ste jo nazadnje prelistali? Se spomnite, katera sošolka vam je narisala najlepšo sliko, kateri verz ste najpogosteje napisali vi?
Spominske knjige niso le osebna dediščina, nekakšni dnevniki, ki pripovedujejo zgodbe o vezeh med ljudmi. Veliko povedo tudi o vrednotah nekega obdobja. Nekoč je bilo izmenjevanje spominskih knjig izjemno priljubljeno, še posebej pri dekletih, ugotavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pripravili razstavo na to temo. Kar 57 posameznikov jim je posodilo 132 spominskih knjig, ki obujajo spomin na pozabljeno tradicijo, ki je še pred prelomom tisočletja potonila v pozabo.
-
Z mojega okna
Sedela je pri kuhinjski mizi in pregledovala vrečke z darili, Miha pa je ležal na divanu in jo gledal. Danes se je tudi on že počutil pri močeh, zdrav. In gotovo tudi ni bil več kužen in bi otroci lahko prišli na obisk. A bil je že ponedeljek in začeli so se pouk in službe, mlada družina se bo zavrtela v vsakdanjem ritmu, saj je praznikov konec. Onadva, babica in dedek, pa sta vse praznike preživela na popolnoma nov način. Zbolela sta, najprej ona, in to že pred božičem. Prav nenadoma, ko je bila še polna načrtov, kaj vse je treba.
-
Tone Partljič: Voranc
Prva knjiga
Ob Cankarju je Lovro Kuhar - Prežihov Voranc Partljičev najljubši pisatelj, zato je dolga leta proučeval njegovo življenje, tako osebno kot tudi politično in literarno. Prvi del obsežnega romana je več kot literarizirana zgodba pisatelja, borca za pravično in solidarno družbo ali komunističnega idealista. Je tudi kronika pomembnega obdobja, zaznamovanega z dvema velikima vojnama, pa hkrati poklon koroškim ljudem, tudi njegovim staršem, ženi in hčerama. Pisatelj celo pravi, da je to roman o Vorancu in njegovi ženi Mariji, saj je bil tako pogosto v ilegali ali zaporu, da pravega družinskega življenja skoraj niso poznali. (Založba Beletrina, 34 evrov)
Pregovor je kratka misel, ki sloni na dolgi izkušnji
Kultura
Za popestritev zimskih dni smo se v uredništvu dogovorili, da poiščemo nekaj priljubljenih slovenskih pregovorov in pojasnim njihovo ozadje, nastanek ter razložimo širši pomen. Ko sem brskal po številnih raznovrstnih (spletnih) virih, se mi je razkrilo, da jih imamo Slovenci več tisoč, razvijali pa so se skozi stoletja ter se prilagajali različnim kulturnim, socialnim in zgodovinskim vplivom.
Pregovori izvirajo iz ljudskega izročila, praviloma so nastajali kot rezultat vsakdanjega življenja, preizkušenj, modrosti ljudi in človekovega stika z naravo. Izvor in razvoj naših pregovorov je praviloma določala družbena ureditev zahodnega sveta, veliko jih je nastalo še iz poganske mitske predstave ali pa so bibličnega, antičnega ali literarnega izvora. Marsikateri so nastali v srednjem veku, ko so ljudje predajali svoje izkušnje in opažanja z zgodbicami, rimami in povedkami, bili pa so tudi pomemben način, kako so ljudje prenašali...
Prizadevam si, da bi bil svet boljši
Kultura
Konec lanskega novembra se je na posebno prisrčni slovesnosti v Slovenskem etnografskem muzeju v družbi prijateljev, kolegov in znancev prof. dr. Svanibor Pettan poslovil kot redni profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Je tudi dolgoletni član več mednarodnih organizacij in združenj za tradicijsko glasbo. Vzrok je prozaičen – upokojitev. Kot gostujoči in vabljeni profesor je predaval po vsem svetu. Njegovo delovno življenje je bilo kot ustvarjalni ognjemet. Zanimivo in polno. Vredno ga je spoznati in si ga zapomniti.
-
RAZSTAVE
RAZSTAVA SIMON
Postavili so jo v galeriji Prešernove hiše v Kranju v počastitev 190. obletnice rojstva pesnika Simona Jenka. Vodi nas od pesnikovega otroštva na kmetih, mladosti v Ljubljani, dunajskih študijskih let, zrelega ustvarjanja vse do prezgodnjega konca življenja. Čeprav je v svojem življenju izdal le eno pesniško zbirko s preprostim naslovom Pesmi, ga slovenska literarna zgodovina uvršča med najvplivnejše slovenske pesnike. Po njem je poimenovana Jenkova nagrada, s katero Društvo slovenskih pisateljev nagrajuje najboljšo pesniško zbirko...