Kultura
-
GLEDALIŠČE
MARIJA STUART V SNG MARIBOR
Friedrich Schiller je leta 1800 napisal napeto politično dramo, ki poteka med katoliško škotsko kraljico Marijo in protestantsko angleško vladarico Elizabeto. Čeprav v ospredje postavlja boj za krono, pa je dramatik izpostavil nasprotja in boj dveh svetovnih nazorov. Režiser Diego de Brea pravi, da je to drama o brezizhodnosti in himna neuklonljivosti. V vlogi Marije se predstavi Nataša Matjašec Rošker, v vlogi Elizabete pa Mateja Pucko.
-
Anja in Bojan Rot: Gobe nabiramo vse leto
Pravi poznavalci vedo, da gobe rastejo vse leto in da je užitnih znatno več kot tistih deset, ki jih običajno nabirajo ljubiteljski gobarji. Zato sta oče in hči, Bovčana, temeljito opisala 76 različnih gob, ki jih lahko v različnih letnih časih najdete v naših gozdovih, na jasah ali celo travnikih, in k vsakemu opisu dodala še recept. Ker opažata, da gobe največkrat pripravljamo ocvrte ali z veliko čebule in česna – s čimer pogosto pokvarimo okus – sta predstavila kreativne recepte, med drugim za skutne ocvrtke s teranovko, postrvje cmočke z lisičkami, zeleni pastičo z marčnicami in celo za želebonbone iz gob. Knjigi je priložena pahljačasta knjižica, ki nam pride prav v gozdu pri prepoznavanju užitnih gob. (Založba Kmečki glas, 39 evrov)
-
Kultura
V Škofji Loki bodo po enajstih letih spet uprizorili Škofjeloški pasijon, ki temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu, zapisanem v slovenskem jeziku.
Leta 1721 ga je zapisal kapucin pater Romuald Marušič. Hrani ga Kapucinska knjižnica in je od leta 2016 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Velja tudi za edino v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko knjigo v Evropi z začetka 18. stoletja, saj poleg dodatkov v latinskem in nemškem jeziku vsebuje tudi režijske opombe. Besedilo je sestavljeno iz 869 verzov in 13 podob ter povzema svetopisemska besedila od izgona Adame in Eve iz raja do Kristusovega trpljenja in odrešenja.
Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
Dogodki ob slovenskem kulturnem prazniku že potekajo, čeprav se bo glavnina zvrstila v nedeljo, 8. februarja, ko bodo kulturne ustanove na široko odprla vrata obiskovalcem in omogočila brezplačne oglede razstav in filmov, vodstva, delavnice, pogovore z ustvarjalci.
Ne bodo manjkali niti tradicionalni recitali Prešernove poezije na prostem, denimo na Bevkovem trgu v Novi Gorici ter na Grajskem trgu v Mariboru, v Ljubljani ga bodo člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije pred Prešernovim spomenikom pripravili že štiridesetič! Posebno doživetje je obisk Kranja, ki se na Prešernovem smenju preobleče v 19. stoletje. Na mestnih trgih in ulicah se slišijo recitali Prešernovih pesmi, sučejo se folklorne skupine, mesto obiščejo lajnarji, mojstri in umetniki se predstavljajo na sejmu domače in...
-
Spoznajte jih
Zvon predstavljajo štirje čudoviti moški glasovi in en kristalni ženski glas. Tako ubrano večglasno zapojejo kot v starih časih, ko so vsi na vasi prepevali, si tako krajšali dolge večere in popestrili marsikateri dogodek v življenju.
V Zvonu pojejo pevovodkinja Tanja Ozirska, ki poje prvi tenor, Janez Merhar (drugi tenor), Janko Drobnič (drugi basist), Božo Zalar (prvi basist) in mladi Nejc Drobnič (drugi basist in solist). Sprva so delovali kot kvartet, začetek delovanja sega v leto 2002, ko so se trije bivši člani ansambla Podlipški fantje iz Škocjana pri Turjaku dogovorili, da se po dvajsetih letih spet združijo v kvartet. Božo Zalar pa je v mladih letih prepeval pri Dobrepoljskih fantih z ansamblom Franca Flereta. Ko so začeli vaditi, so se dogovorili, da bo njihov repertoar slonel na ljudskih in narodnih pesmih. Kasneje so zaradi želja občinstva dodali še dalmatinske pesmi ter nekaj drugih.
-
KULTURA
V prvem nadstropju nekdanje Name v središču Velenja ima svoje prostore Knjižnica Velenje. Pokriva celotno Šaleško dolino in ima svoji enoti še v Šoštanju in Šmartnem ob Paki.
Mestna občina Velenje je leta 2004 odkupila nadstropje za potrebe knjižnične dejavnosti, a ker nima v lasti celotnega objekta, imajo stalne težave z upravljanjem, to pa se kaže tudi v zunanji podobi celotnega objekta, ki pogosto menja lastnike. Zaposleni pravijo, da bi si želeli tudi lepšo zunanjo podobo knjižnice. Je pa zato privlačnejša notranjost. Zanimanje širše javnosti namreč vzbuja posebna novoletna jelka oziroma praznična smrečica, sestavljena iz knjig.
-
Kultura
Rojstni dan
Zima je in mrači se. Hitim, rad bi bil pred nočjo doma. Zavijem na bližnjico ob reki. Tu pod mostovi, daleč stran od lepo urejenega mestnega središča imajo brezdomci postavljene svoje kartonaste hiške, šotore in ležišča. »Glej, glej, vedno več je teh ljudi brez naslova,« pomislim. »Ne hodi tam mimo, je nevarno! Tam se zbirajo pijanci, drogiranci in brezdelneži, so sramota našega mesta,« mi kar naprej teži žena.
Začelo je snežiti in od reke brije veter, ki prepiha do kosti. Zavijam se v svoj volneni plašč. Oni se v prelahkih oblačilih in s čudnimi pokrivali na glavah zgrinjajo okrog odprtih ognjev. Grejejo si premrle prste. Nimajo toplega doma. Niti nimajo varnega doma, dan in noč so izpostavljeni nevarnostim ulice. Pospešim korak, in ko stopam mimo njih, obrnem glavo stran, čim prej hočem priti mimo te bede.
-
KULTURA
Silvan Omerzu je oblikovalec lutk, režiser, scenograf, dramaturg, vizualni umetnik in knjižni ilustrator. Za svoje delo je prejel številne nagrade doma in v tujini, pred desetimi leti tudi nagrado Prešernovega sklada, Društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA pa mu je ob iztekajočem se letu podelilo nagrado za življenjsko delo. V utemeljitvi so zapisali, da je Omerzu subtilen diagnostik časa, prisluškovalec senc, portretist sodobnosti, svarilec prihodnosti in varuh preteklosti. Njegova predanost lutki pomeni edinstven fenomen v slovenskem lutkarskem prostoru.
-
Z mojega okna
»Pa bombone prinesi, rafaelo in bajadero, prosim,« je zaklicala za njim, ko je odhajal v trgovino. Bombone – in take razkošne? Onadva vendar ne jesta sladkarij, odkar njemu grozi sladkorna, se še ona ne sladka pred njim, da mu ne bi delala skomin. Mogoče bo imela za darilo …
Potem je zvečer opazil, da je škatla z bajaderami odprta – torej ne bodo za darilo!
»Se boš zdaj sladkala na skrivaj?« je vprašal.
»Ah, ne!« se je sproščeno nasmejala. »Pojedla sem ga za okus in spomin, ob misli na jutrišnji dan.«
Žavbijevi znani po mizarstvu in glasbi
Iz roda v rod
Družina Žavbi iz Šmarij pri Kopru je v marsičem prav posebna. Marta in Fabio imata osem sinov, med njimi je po dve leti razlike. Trije nadaljujejo očetovo obrt in so že četrta generacija mizarjev. Vsa družina ima glasbo v krvi. Sinovi, ki igrajo tudi več inštrumentov, so se kot skupina Žavbi brothers v javnosti že uveljavili s svojim večglasnim petjem in spevnimi avtorskimi skladbami.
Tako kot mnogi Slovenci, ki so v povojnem času odhajali v Nemčijo s trebuhom za kruhom, si je tja želel tudi Jože Žavbi, priučeni mizar iz Tuhinjske doline. Pred odhodom se je zaposlil v tovarni Prenova v Izoli, misleč, da bo to le začasno. A je na morju spoznal Marijo, ki je izhajala iz mizarske družine, in Nemčija je bila hitro pozabljena. Poročila sta se in rodili so se jima trije sinovi; med njimi Fabio, naš sogovornik. Tako se je priimek Žavbi zasidral tudi v tem delu Slovenije.