Kultura
-
GLEDALIŠČE
Dnevi zavrženosti v Gledališču Koper
Predstava je nastala po romanu z enakim naslovom italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki kljub uspehu svojih del ostaja popolna neznanka. V svojem drugem romanu iz leta 2002 v prvoosebni pripovedi o ženski, ki jo zapusti mož, preizprašuje identiteto sodobne izobražene ženske, zaznamovane s svojim spolom, družbeno vlogo in materinstvom, opisuje njene duševne stiske in boje, hkrati pa tudi odziv družbe, prijateljev in znancev na položaj pravkar ločene in nemočne ženske. Roman, ki se spogleduje z antičnim mitom o Medeji, je za uprizoritev v koprskem gledališču priredila dramska igralka in dramatičarka Urška Taufer, režirala Tijana Zinajić, igrajo Anja Drnovšek, Mojca Partljič, Blaž Popovski, Sara Gorše, Mak Tepšič in Igor Štamulak. -
Z MOJEGA OKNA
Čas, ko sonce začne topleje greti in se veselimo nove pomladi, prinaša nova pričakovanja, nov nemir in zagon. Ko žarki posijejo skozi umazana stekla, se prebudi potreba po pomivanju oken in balkonov, po čiščenju vsega. Knjiga Nika Kureta Praznično leto Slovencev, ki je res vredna branja, opisuje neverjetno pridnost naših prednikov, ko so recimo vsako pomlad pred veliko nočjo vse znosili iz hiše in vse prezračili, ponekod so celo pobelili hišo zunaj in znotraj. Da se je nova pomlad začela res v čistem in lepem.
-
Mateja Kišek Vovk: Drevesa Slovenije
Priročnik, iz katerega boste izvedeli marsikaj, česar do zdaj še niste vedeli, na primer, da v Sloveniji rastejo le tri drevesa oplutnika. Odkrili boste, katera so gospodarsko najpomembnejša drevesa, katera so cenjena zaradi estetske ali ekološke vrednosti, spoznali tista, ki so odeta v cvetje, in druga, ki rastejo v mokrih logih ali pod gorskimi vršaci. Poleg številnih fotografij in ilustracij so zapisane zanimivosti posameznih sort o uporabi lesa in plodov, dodani so pregovori in zgodbe, ki so se stoletja spletale pod krošnjami. (Založba Kmečki glas 39,90 evra)
-
Kultura
Letošnje leto bo v mnogočem posvečeno nesrečni ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Celjskim. Mineva namreč 600 let, od utopitve Veronike na gradu Ojstrica pod Krvavico, v sedanji občini Tabor v Spodnji Savinjski dolini.
Od gradu so ostale ruševine je bila prva prireditev v nizu dogodkov, posvečenih tej ljubezni in tragični smrti, ob izidu prve slovenske poštne znamke, posvečene Veroniki Deseniški, ki jo je oblikovala Tina Pregelj Skrt. Predlog za znamko je v imenu Pokrajinskega muzeja Celje dal višji kustos muzeja mag. Damir Žerič, ki je osvetlil tragično Veronikino zgodbo.
Veronikina življenjska zgodba je bila navdih za pisatelje, pesnike in glasbenike. Zagotovo se spomnite muzikala, ki je bil pred leti ustvarjen po njeni tragični življenjski zgodbi in so ga lani poleti uspešno oživili. Dogajal se je na dvorišču celjskega Starega gradu, ki je bil tesno povezan tudi z Veroniko. Sicer pa si Veroniko Deseniško lasti kar nekaj krajev. Od Desinića, njenega rojstnega kraja na Hrvaškem, kjer stoji zelo lepo obnovljen grad Veliki Tabor, pa Celja, Tabora, Braslovč do Jurkloštra. Ne nazadnje je Veronikino zgodbo na lanski popevki Evrovizije kot predstavnica Slovenije predstavila pevka Raiven. Kultura je prostor svobodnega in neobremenjenega duha
NAŠ POGOVOR
Dr. Andreja Rihter je predsednica Kulturno-turističnega združenja Pot pisateljic. Poleg tega je članica Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, ki povezuje akademski in raziskovalni svet z gospodarstvom in občinami. Dvakrat je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, leta 2000 je vstopila v politiko in postala ministrica za kulturo. Predvsem pa je direktorica Foruma slovanskih kultur (FSK), ustanove, v kateri razmišljajo, kako povezati 300 milijonov Slovanov in jih predstavljati svetu, ker so zanimivi in imajo tudi neslovanskim okoljem kaj ponuditi in pokazati. Pogovarjali sva se o delovanju foruma v teh dvajsetih letih in nekaterih svežih projektih.
-
Z MOJEGA OKNA
Začelo se je že zdavnaj, ko sta bila otroka še prav majhna, pravzaprav še prej, ko je bil prvorojenec še v zibelki.
Bili so srečna družinica, mnogo srečnejša od mnogih drugih, saj so podedovali dedovo stanovanje v mestu in so se lahko mirno naselili v njem. Na svojem si upaš načrtovati prihodnost, tudi skromen dohodek je zadostoval, dokler nista oba doštudirala. In srečna sta bila, ko se je rodil čudovit otrok, in dobro jim je šlo. Navadila sta se ga jemati povsod s seboj in bilo jima je v veselje.
-
Drago Tacol: Dober dan, starost
Ker smo si ljudje različni, se tudi stara vsak drugače. A vsaka starost je bogata z izkušnjami, spomini, doživljaji, ljudmi, ki so nam kadar koli stopili na pot. Na to bogastvo, ki polni naše kašče življenja s številnimi majhnimi stvarmi, nas želi spomniti avtor, psiholog po izobrazbi. Spodbuja bralca, da na lastno staranje pogleda z različnih vidikov. Besedila, ki jih je sprva pisal za revijo Ognjišče, bogatijo reprodukcije umetniških del akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak. (Založba Ognjišče, 19,90 evra) -
GLASBA IN PLES
Dirigentka Hyonah Song v Slovenski filharmoniji
Zborovska glasba Daljnega vzhoda na naših koncertnih odrih ni pogosto izvajana, zato se v zboru Slovenske filharmonije veselijo sodelovanja z mlado dirigentko iz Južne Koreje, ki bo skladbe slovenskih skladateljev Mateja Kastelica, Tineta Bitenca, Ambroža Čopija prepletla z izbranimi deli južnokorejskih ustvarjalcev. 16. marec, dvorana Marjana Kozine.Mednarodni baletni gala
Večer v Cankarjevem domu, v katerem bo ustvarjalna energija čudovitih baletnih koreografij pripovedovala govorico giba v plesu, ki bo prava poslastica tako za poznavalce kot ljubitelje baletne umetnosti. Spored bo nanizal priljubljene umetnike priznanih mednarodnih odrov v interpretacijah solov in pas de deuxov iz zgodovinske zakladnice ter tudi sodobnih koreografij, ki navdihujejo z novo izvirnostjo. Med nastopajočimi bo 15. marca tudi Maria Khoreva, baletna zvezda nove generacije in prva solistka Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga. -
KULTURA
Prve iskrice Kulturnega društva (KD) Jurij iz Mozirja so se prižigale že pred njegovo ustanovitvijo v letu 1995. Bilo je v prelomnih letih slovenskega osamosvajanja, ko sta si mlada učitelja Jurij in Jelka Repenšek spletala družinsko gnezdo in si ob vzgoji svojih štirih otrok ter delu z učenci pogumno naložila še projekt spodbujanja ter ohranjanja kulturne ustvarjalnosti in dediščine v skupnosti.
Tako kot društvo je tudi njegov dolgoletni predsednik Jurij Repenšek, domačin iz Mozirja, dobil ime po farnem zavetniku. Kot učitelj likovne in tehnične vzgoje je bil ves čas zvest osnovni šoli v Gornjem Gradu, kjer kot upokojenec še vedno uči nekaj ur na teden. Kmalu se bo lahko upokojila tudi žena Jelka, učiteljica glasbenega in likovnega pouka na eni od velenjskih osnovnih šol. Trenutno je malo razdvojena ob prošnjah sodelavcev, naj jih še ne zapusti, vsaj ne povsem.
Zaupam v moč kulture in literarne besede
Kultura
Evelina Umek, pisateljica, scenaristka, prevajalka, urednica, je napisala več romanov, kratkih zgodb in knjig za odrasle, otroke in mlade, veliko je pisala za radio in televizijo. Poleg tega je prevajala iz italijanščine v slovenščino in obratno, ima zasluge, da smo z njenimi prevodi spoznali več dobrih italijanskih avtorjev.
Konec lanskega leta je prejela nagrado mira, s katero Ženski odbor Slovenskega centra PEN že 11 let izpostavlja literarne ustvarjalke, ker so pri podeljevanju nagrad prevečkrat potisnjene na obrobje. Zapisali so, da »nagrajenko odlikujeta občutljivost in globoko zaupanje v humano vlogo literature na osebni in kolektivni ravni«. Čeprav že dolgo živi v Ljubljani, ji še vedno rečejo tržaška pisateljica. Zakaj je tako, bo morda zanimivo spoznati. Evelina Umek se je rodila tik pred drugo svetovno vojno na mandriji (kmetiji) pri Svetem Ivanu v...