Kultura
-
Darko Đurić, Vladimir Habjan: Plosk ene roke
Če hočem uživati življenje, se moram za to potruditi. Če hočem doživeti stvari, si moram nadeti noge in iti v nov dan. Tako preprosto v iskreni življenjski zgodbi razmišlja Darko Đurić, nekdanji vrhunski športnik, ki se je naučil plavati šele pri enajstih letih, a je bil dvakrat svetovni in enkrat evropski prvak v plavanju. Vendar je bilo njegovo življenje vse prej kot preprosto, saj se je rodil brez nog in z eno roko. Vse tegobe je premagoval s pomočjo ljubeče rejniške družine ter svoje trme in humorja. Zdaj je uspešen podjetnik ter motivacijski govorec, ki ozavešča o moči lastne volje in ciljev. (Založba Chiara, 26 evrov)
-
Uradna otvoritev 41. slovenskega knjižnega sejma bo šele zvečer, a na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se že tare ljubiteljev knjig. Sejem je namreč tokrat za obiskovalce odprt dan dlje kot običajno, od 24. do 30. novembra.
Slogan nakazuje, da je osrednja pozornost namenjena eni najbolj izjemnih žensk svojega časa – Almi Maximiliani Karlin. Pisala je romane, potopise, črtice, eseje, članke in notne zapise, v katerih se prepletajo oddaljeni svetovi in notranji boji. Rodila se je pred 136 leti v Celju, ki je mesto v gosteh na knjižnem sejmu. Danes in jutri bodo še podrobneje predstavili njeno življenje in knjižni opus.
-
Carmen L. Oven: Do kdaj živim
Zgodbe Hospickafejev
Carmen L. Oven, ki jo je Manca Košir izbrala za svojo naslednico pri vodenju Hocpikafejev, je knjigo posvetila prav njej – in metuljem. Izmed pogovorov z izjemnimi sogovorniki, s katerimi so se družili v sedmih letih, je izbrala 30 ganljivih zgodb, ki govorijo o življenju pred smrtjo in po njej, o žalovanju, slovesu, tudi o notranji moči, presežnih izkušnjah ter radosti in pogumu, ki kljub vsemu znova zaživi v človeku. To je knjiga življenja za vse generacije, pravi avtorica. Naj še omenimo, da bo društvo sredstva od prodanih knjig namenilo nadaljnjemu razvoju programov za podporo ljudem v stiski.
-
Z mojega okna
Tak miren, otožen mesec je november. Polja so pospravljena, ptice selivke so odletele, ob prvih ostrih vetrovih se razveseliš krušne peči in debelih volnenih nogavic, ki jih je napletla še mama. Kostanj z žerjavice diši kot včasih in vino že brbota v sodih, da bo sveti Martin imel kaj blagoslavljati. Grobovi so lepo urejeni in polni rož, ki jih tja na zadnji tihi dom sveta prinašamo v spomin na življenje, ki je odšlo. Zdaj pravijo, da na ono stran mavrice. Človeško srce hoče imeti upanje, da se ne bi bilo treba soočiti s strašljivo praznino niča. Kot človek je staro vprašanje, kam so šle vse rožice …
-
KULTURA
Ideja Vida Valiča, da upokojene zvezdnike naše humoristične scene Vinka Šimeka, Borisa Kobala, Francija Keka in Boštjana Megliča - Peško poveže v predstavi Penziči, je bila zmagovita. Občinstvu je prinesla 100 minut sprostitve in smeha, njim pa potrditev, da še vedno sijejo z vso močjo.
Mojstri humorja dobro vedo, da je smeh pol zdravja, smeh na svoj račun pa je tudi osvobajajoč, zato znajo in zmorejo na lahkoten način podati tudi travmatične vsebine in nasmejati gledalce v dvoranah v večjih in manjših krajih. Ko se smejemo njim, se smejemo tudi sami sebi. Penziči vsak v svojem narečju pripovedujejo svojo zgodbo, povezano z leti, spomini in staranjem. Dvajset minut je vsak sam na sceni, za krono predstave pa nastopajo še 20 minut skupaj in takrat streljajo po penzionistično na vse strani, da se kar iskri.
-
Branje je potovanje
Slogan 41. slovenskega knjižnega sejma nakazuje, da bo osrednja pozornost namenjena eni najbolj izjemnih žensk svojega časa – Almi Maximiliani Karlin. Pisala je romane, potopise, črtice, eseje, članke in notne zapise, v katerih se prepletajo oddaljeni svetovi in notranji boji. Rodila se je pred 136 leti v Celju, ki bo mesto v gosteh na knjižnem sejmu. Ta se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, tokrat dan dlje kot običajno, od 24. do 30. novembra. Svojo ponudbo bo predstavilo več kot sto založb in drugih razstavljavcev.
Skupnost, ki z glasbo ustvarja nekaj lepega
KULTURA
Petje v pevskih zborih je med Slovenci že od nekdaj zelo priljubljeno. Zborovstvo je še vedno najbolj razširjena oblika ljubiteljske dejavnosti pri nas, ki vključuje 64.000 pevcev v 1900 odraslih pevskih zborih. Med njimi je nekaj posebnega Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, ki letos slavi svojo stoto obletnico.
Podpredsednico mag. Marjeto Raztresen smo poprosili, da opiše zgodovino zbora. »Prepevati je začel že leta 1920 na Tržaškem. Ustanovili so ga tržaški Slovenci. Zdelo se jim je pomembno, da se ohranja slovenska beseda, in menili, da je to najlažje doseči z glasbo. Žal je bil takrat fašizem zelo močen in po dveh letih je moral zbor prekiniti svoje delovanje. Na pobudo Srečka Kumarja so 1. novembra 1925 ustanovili pevski zbor učiteljev v matični domovini, ključna osebnost pri začetnem razvoju je bil tudi Emil Adamič. Njegovo delovanje je bilo prekinjeno samo med drugo svetovno vojno. Danes ima sedež v Ljubljani, kar je glede na to, da pevci prihajajo iz različnih krajev, najbolj pravično.«
-
V soboto obeležujemo svetovni dan opere. Na 25. oktober sta se namreč rodila svetovno znana skladatelja Georges Bizet, avtor Carmen in še drugih oper, in Johann Strauss ml., ki je med drugim znan po opereti Netopir.
Ob tem naj spomnimo, da imamo svojo operno zgodovino tudi pri nas – kot zadnji se je na listo opernih del vpisal operni muzikal Kette v produkciji Zavoda Novo mesto. Gledališča so bila od nekdaj značilna predvsem za večja in bogatejša mesta, operna gledališča pa so praviloma rezervirana za nacionalna središča in pogosto sledijo nekakšnemu nacionalnemu interesu – toda direktor zavoda Aleš Makovac meni, da je lahko tudi drugače in to potrjuje z njihovimi glasbenimi dogodki.
-
Z MOJEGA OKNA
Ana je gledala skozi okno in zoprno ji je bilo misliti na mokre čevlje in dežnik. Toda dež gor ali dol, morala bo od doma. Ves teden že ni šla. Čuden občutek, ko se je vendar od pogreba naprej vsak dan odpravila od doma, da je obiskala pokopališče. Kaj pa naj bi delala drugega sama vse dni, ko se še ni navadila na to, da njega ni tu. Sama! Prej, ko sta bila še dva, sta imela lepo življenje, odkar sta se mukoma sprijaznila, da otrok ne bo. Našla sta način življenja v dvoje, in dokler sta bila skupaj, jima ni nič manjkalo. Zdaj pa … Samotno je, ni dobro biti sam, če si bil navajen živeti v dvoje ...
-
GLEDALIŠČE
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ – Moč srca in poguma
Tako so naslovili gledališko sezono, kjer bodo v ospredje stopile zgodbe, ki odkrivajo, kakšna moč in pogum izvirata iz človeške krhkosti, ranljivosti in skrbi. Sezono so odprli s premiero predstave Don Kihot, ki je bila sen , ki za osrednji lik postavi Don Kihoto – žensko, ta v zblaznelem, krutem in neljubečem svetu išče ljubezen. Oktobra bo sledila koprodukcija s SLG Celje. Po motivih proznih del Ivana Cankarja bo uprizoritev In mnogi drugi … avtorjev Bora Ravbarja in Varje Hrvatin, ki sta stereotipno cankarjansko mater osveženo...