Kultura
-
KULTURA
Prve iskrice Kulturnega društva (KD) Jurij iz Mozirja so se prižigale že pred njegovo ustanovitvijo v letu 1995. Bilo je v prelomnih letih slovenskega osamosvajanja, ko sta si mlada učitelja Jurij in Jelka Repenšek spletala družinsko gnezdo in si ob vzgoji svojih štirih otrok ter delu z učenci pogumno naložila še projekt spodbujanja ter ohranjanja kulturne ustvarjalnosti in dediščine v skupnosti.
Tako kot društvo je tudi njegov dolgoletni predsednik Jurij Repenšek, domačin iz Mozirja, dobil ime po farnem zavetniku. Kot učitelj likovne in tehnične vzgoje je bil ves čas zvest osnovni šoli v Gornjem Gradu, kjer kot upokojenec še vedno uči nekaj ur na teden. Kmalu se bo lahko upokojila tudi žena Jelka, učiteljica glasbenega in likovnega pouka na eni od velenjskih osnovnih šol. Trenutno je malo razdvojena ob prošnjah sodelavcev, naj jih še ne zapusti, vsaj ne povsem.
Zaupam v moč kulture in literarne besede
Kultura
Evelina Umek, pisateljica, scenaristka, prevajalka, urednica, je napisala več romanov, kratkih zgodb in knjig za odrasle, otroke in mlade, veliko je pisala za radio in televizijo. Poleg tega je prevajala iz italijanščine v slovenščino in obratno, ima zasluge, da smo z njenimi prevodi spoznali več dobrih italijanskih avtorjev.
Konec lanskega leta je prejela nagrado mira, s katero Ženski odbor Slovenskega centra PEN že 11 let izpostavlja literarne ustvarjalke, ker so pri podeljevanju nagrad prevečkrat potisnjene na obrobje. Zapisali so, da »nagrajenko odlikujeta občutljivost in globoko zaupanje v humano vlogo literature na osebni in kolektivni ravni«. Čeprav že dolgo živi v Ljubljani, ji še vedno rečejo tržaška pisateljica. Zakaj je tako, bo morda zanimivo spoznati. Evelina Umek se je rodila tik pred drugo svetovno vojno na mandriji (kmetiji) pri Svetem Ivanu v...
-
GLEDALIŠČE
In ljubezen tudi
Koprodukcijska uprizoritev mariborske Drame in Cankarjevega doma v odrski adaptaciji režiserja Luke Marcena in dramaturginje Tatjane Doma za izhodišče jemlje istoimenski roman Draga Jančarja in romaneskno zapleteno mrežo intimnih človeških usod ter pogledov na turbulenten čas druge svetovne vojne. Vendar je to predvsem intimna zgodba o uničujoči moči ljubezni in sovraštva. Predvsem pa opomnik današnjemu nemirnemu času, kako pomembna je človečnost, saj poskušajo v uprizoritvi razumeti človeške odnose v izrednih razmerah. V Cankarjevem domu od 5. do 15. februarja. -
Z mojega okna
Včasih moram napisati kakšno prav resnično zgodbo. Tale bo taka. Hotela sem napisati aktualno, primerno današnjemu času, pa da vam obenem povem kaj lepega in veselega, kaj za srce, kot pravi urednica.
Decembra so vsepovsod gorele lučke pa januarja še tudi, februar pa prihaja pust in siv in še pust se je letos preselil v marec. No, zdaj bo sv. Valentin, ki ima ključe od korenin, po ameriškem zgledu pa vedno bolj postaja dan zaljubljencev. A na Slovenskem se ptički ženijo 12. marca, ko je gregorjevo, ki že od nekdaj velja za dan ljubezni. No, če imamo dva dni za poudarjanje ljubezni, tudi nič hudega, škoda pa bi bilo zaradi uvoženih praznikov na Gregorja pozabiti! Stare praznike je treba negovati in mladim govoriti o bogastvu kulturne dediščine, o verovanjih, šegah, običajih, navadah in vsem, kar je bogatilo prednike. Srečen, bogat in živ je tisti narod, ki dragocenosti pradedov in dedov skrbno čuva in jih prenaša iz roda v rod.
-
Kultura
Pokrajina ob mejni reki Kolpi s svojo neokrnjeno naravo in trdoživimi prebivalci je (bila) navdih mnogim umetnikov, tako akademsko izobraženim kot talentiranim samoukom.
Matija Glad (1912–1995) je bil rojen v Banji Loki. Po vojni je bil zaposlen kot hišnik v Šeškovem domu v Kočevju. Istočasno je deloval tudi kot odrski mojster, igralec, lutkar, administrator in celo režiser tamkajšnjih predstav. Bil je priznan kipar naivec, učenec Staneta Jarma, v lesu je upodabljal kostelske ljudi. Njegova hčerka Nada Štajduhar je Pokrajinskemu muzeju Kočevje podarila 43 lutk, lutkovno gradivo in priznanja, ki jih je hranila po njegovi smrti.
-
Kultura
Pod geslom Gremo! Brezmejno (GO! Borderless) se na slovenski kulturni praznik uradno začenja projekt Evropska prestolnica kulture (EPK), GO! 2025. Prvič ta naziv skupaj nosita mesti iz dveh držav z različnim zgodovinskim in kulturnim ozadjem: Nova Gorica in Gorica.
Hkrati z njima je letošnja evropska prestolnica kulture tudi Chemnitz, nekdanje vzhodnonemško industrijsko mesto Karl-Marx-Stadt, kjer s programom pod sloganom Videti spregledano pozivajo k sodelovanju, strpnosti, odprti družbi. Na sodelovanju, povezovanju ter preseganju meja, tako fizičnih kot tistih v naših glavah, temelji tudi program na različnih prizoriščih v somestju Goric in okolici. Organizatorji so pripravili približno 800 dogodkov, gledaliških in plesnih predstav, razstav, koncertov in drugih dogodkov, nekateri potekajo vse leto.
-
Fiona Bird: Kosobrinova kuhinja
To ni le še ena od kuharskih knjig, pač pa vsestransko spodbuja k zdravemu življenju. Najprej z gibanjem v naravi ob nabiranju zelišč in plodov, seveda z napotki, kdaj in kako jih nabiramo, nato pa s pripravo jedi povsem novih okusov in vonjev. V gozdu, na travniku, celo v živi meji in ob morski obali najdemo namreč veliko več užitnega, kot bi si predstavljali. Zakaj torej ne bi kdaj pripravili omake iz vodne kreše, korenčkove torte z deteljo, morskih kokic ali pozdravili pomladi z makroni iz vijolic, polnjenih s kremo iz trobentic? (Pipinova knjiga, 21 evrov) Največja razstava slovenskega slikarstva v Avstriji
Na Dunaju, točneje v galeriji Spodnji Belvedere, je na ogled doslej največja razstava slovenskega slikarstva iz obdobja pomladi narodov leta 1848 do razpada avstro ogrske monarhije leta 1918.
V ospredju razstave Svet v barvah: Slovensko slikarstvo 1848-1918 so likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, med katerimi izstopa intenzivna vloga barve. Med 132 razstavljenimi deli so slike Janeza in Jurija Šubica, Jožefa Tominca, Jožefa Petkovška, Ivane Kobilce, Avgusta Bertholda ter impresionistov Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame in Mateja Sternena. Mnogi so nekaj časa preživeli v Gradcu, na Dunaju ali v njegovi okolici. Ob njih so še dela mednarodnih mojstrov, kot so Groharjev vzornik Gioanni Segantini, Dunajčanka Tina Blau, v Mariboru rojen Anton Nowak in Ernst Stöhr, ki je živel v Bohinju.
Igralstvo je začimba, ki daje življenju okus
Kultura
Preteklo leto je bilo za Evgena Carja odlično. Praznoval je visoki življenjski jubilej (80. rojstni dan) in izdal novo knjigo Pojavimo se in poniknemo kot boža doga. Predstavil jo je na odru Male scene Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je igral skoraj 30 let, in povedal, da se na odru še vedno počuti čudovito. Zato tudi po upokojitvi ni miroval. Sodeloval je z Gledališčem Koper, SLG Celje, igral v filmih, napisal dve dramski besedili, pesniško zbirko in dve knjigi. Za svoje delo je med drugim prejel nagrado Prešernovega sklada, Združenje dramskih umetnikov Slovenije ga je za življenjsko delo nagradilo z odličjem Marija Vera.
-
Sedemdeset let Tržiškega muzeja Ob jubileju je izšla knjiga Tržiški muzej: Od začetkov tržiške muzejske misli do razcveta. Napisala sta jo dr. Bojan Knific in Jana Babšek. Na podstrehi Pollakove kajže v Tržiču so odprli nov razstavni prostor z več kot 5000 predmeti, ki so bili do zdaj večinoma skriti v muzejskih depojih. Kot je poudarila direktorica muzeja Jana Babšek, je prostor edinstven na Slovenskem in širše v srednjeevropskem prostoru, ker je dobro ohranjen in poroča o tehnologiji modrotiska ter omogoča razumevanje barvarske obrti.