Kultura
Knjižice spominov na skupne dni
Prosti časfebruar '26Zgodovina Kultura
Še hranite svojo spominsko knjigo iz mladosti? Kdaj ste jo nazadnje prelistali? Se spomnite, katera sošolka vam je narisala najlepšo sliko, kateri verz ste najpogosteje napisali vi?
Spominske knjige niso le osebna dediščina, nekakšni dnevniki, ki pripovedujejo zgodbe o vezeh med ljudmi. Veliko povedo tudi o vrednotah nekega obdobja. Nekoč je bilo izmenjevanje spominskih knjig izjemno priljubljeno, še posebej pri dekletih, ugotavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pripravili razstavo na to temo. Kar 57 posameznikov jim je posodilo 132 spominskih knjig, ki obujajo spomin na pozabljeno tradicijo, ki je še pred prelomom tisočletja potonila v pozabo.
-
Z mojega okna
Sedela je pri kuhinjski mizi in pregledovala vrečke z darili, Miha pa je ležal na divanu in jo gledal. Danes se je tudi on že počutil pri močeh, zdrav. In gotovo tudi ni bil več kužen in bi otroci lahko prišli na obisk. A bil je že ponedeljek in začeli so se pouk in službe, mlada družina se bo zavrtela v vsakdanjem ritmu, saj je praznikov konec. Onadva, babica in dedek, pa sta vse praznike preživela na popolnoma nov način. Zbolela sta, najprej ona, in to že pred božičem. Prav nenadoma, ko je bila še polna načrtov, kaj vse je treba.
-
Tone Partljič: Voranc
Prva knjiga
Ob Cankarju je Lovro Kuhar - Prežihov Voranc Partljičev najljubši pisatelj, zato je dolga leta proučeval njegovo življenje, tako osebno kot tudi politično in literarno. Prvi del obsežnega romana je več kot literarizirana zgodba pisatelja, borca za pravično in solidarno družbo ali komunističnega idealista. Je tudi kronika pomembnega obdobja, zaznamovanega z dvema velikima vojnama, pa hkrati poklon koroškim ljudem, tudi njegovim staršem, ženi in hčerama. Pisatelj celo pravi, da je to roman o Vorancu in njegovi ženi Mariji, saj je bil tako pogosto v ilegali ali zaporu, da pravega družinskega življenja skoraj niso poznali. (Založba Beletrina, 34 evrov)
Pregovor je kratka misel, ki sloni na dolgi izkušnji
Kultura
Za popestritev zimskih dni smo se v uredništvu dogovorili, da poiščemo nekaj priljubljenih slovenskih pregovorov in pojasnim njihovo ozadje, nastanek ter razložimo širši pomen. Ko sem brskal po številnih raznovrstnih (spletnih) virih, se mi je razkrilo, da jih imamo Slovenci več tisoč, razvijali pa so se skozi stoletja ter se prilagajali različnim kulturnim, socialnim in zgodovinskim vplivom.
Pregovori izvirajo iz ljudskega izročila, praviloma so nastajali kot rezultat vsakdanjega življenja, preizkušenj, modrosti ljudi in človekovega stika z naravo. Izvor in razvoj naših pregovorov je praviloma določala družbena ureditev zahodnega sveta, veliko jih je nastalo še iz poganske mitske predstave ali pa so bibličnega, antičnega ali literarnega izvora. Marsikateri so nastali v srednjem veku, ko so ljudje predajali svoje izkušnje in opažanja z zgodbicami, rimami in povedkami, bili pa so tudi pomemben način, kako so ljudje prenašali...
Prizadevam si, da bi bil svet boljši
Kultura
Konec lanskega novembra se je na posebno prisrčni slovesnosti v Slovenskem etnografskem muzeju v družbi prijateljev, kolegov in znancev prof. dr. Svanibor Pettan poslovil kot redni profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Je tudi dolgoletni član več mednarodnih organizacij in združenj za tradicijsko glasbo. Vzrok je prozaičen – upokojitev. Kot gostujoči in vabljeni profesor je predaval po vsem svetu. Njegovo delovno življenje je bilo kot ustvarjalni ognjemet. Zanimivo in polno. Vredno ga je spoznati in si ga zapomniti.
-
RAZSTAVE
RAZSTAVA SIMON
Postavili so jo v galeriji Prešernove hiše v Kranju v počastitev 190. obletnice rojstva pesnika Simona Jenka. Vodi nas od pesnikovega otroštva na kmetih, mladosti v Ljubljani, dunajskih študijskih let, zrelega ustvarjanja vse do prezgodnjega konca življenja. Čeprav je v svojem življenju izdal le eno pesniško zbirko s preprostim naslovom Pesmi, ga slovenska literarna zgodovina uvršča med najvplivnejše slovenske pesnike. Po njem je poimenovana Jenkova nagrada, s katero Društvo slovenskih pisateljev nagrajuje najboljšo pesniško zbirko...
-
Z mojega okna
Zavil je čez trg in vse je dišalo po kuhančku, ljudje so stali pred stojnicami, klepetali in se smejali, on pa je hitel naprej svojo pot. Zdaj je drugače gledal na to novoletno turnejo, kot so se junaki za šanki norčevali iz sebe v tem času. Z neskončno hvaležnostjo se spomni razlike med svojimi dnevi včasih in zdaj. Nikoli ne bo pozabil in vsem bi rad povedal, kako je bilo in kaj se je zgodilo.
Tisto leto se december zanj res ni končal veselo. Še preden je napočil silvestrski večer, je bilo njegovo telo od celomesečnega praznovanja že tako utrujeno, da ni mogel več ne piti ne dihati ne živeti – ni se spomnil, kateri dan in datum je, ni vedel, kako je sinoči prišel domov in kje ima avto, ni vedel, kdo ga je peljal na urgenco in ali so mu res izpirali želodec – ni vedel, zakaj živi in kaj to sploh pomeni – vedel je samo, da ima vsega dovolj in da je zadnji čas, da temu naredi konec. Konec! Konci so zelo različni, sploh če je človek res na tleh in ne vidi več nobenega izhoda. Potem se zlahka zgodi, da premišljuje, kako bi bilo, če bi se vrgel v reko – čeprav, roko na srce, v decembru to res ne more biti kakšen poseben užitek, osvežitev in rešitev – raje bi še en kozarček … Kar tam, od šanka, je tisto dopoldne zagledal Marjano, kako mu iznad svoje limonade kliče: »Ja, kakšen pa si!?«
-
KULTURA
Marsikdo še danes ne ve, od kod je bil doma dramatik in pesnik Ignacij Borštnik. Po večini ga imajo za Mariborčana, v resnici pa mu je zibelka tekla v Cerkljah na Gorenjskem. K temu, da se je prava resnica o Borštnikovem poreklu ponesla po širni Sloveniji, je veliko prispeval Danijel Novak.
Zanimivo, življenje Daneta Novaka, kot ga kličejo, z Jame 57 v mestni občini Kranj je posredno vezano na dve znameniti lokaciji. Prva je Borštnikova rojstna hiša v Cerkljah, druga pa – posredno – rojstna hiša Simona Jenka na Podreči. »V prvo sem se pred petdesetimi leti hodil ženit in takrat mi Borštnik ni bil toliko pomemben. Bolj me je zanimala njegova prapranečakinja Vida Šter, ki sem jo leta 1976 kot ženo pripeljal na Jamo. Žal je istega leta umrla, tri mesece po rojstvu sina Tomaža,« je utrnil žal grenak spomin. Tri leta kasneje se je poročil s Karolino, ki je na Podreči živela v hiši, v kateri je bila sicer gostilna Pri Janezu, a je stala na mestu pogorele Jenkove rojstne hiše.
Naveza dveh pomembnih mož ob stripih
KULTURA
Letos mineva sto let od rojstva klasika slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra. V Mestnem muzeju Ljubljana se mu poklanjajo z razstavo njegovih izvirnih del, fotodokumentov in drugih dokumentarnih predmetov. Aleksander Buh, velik poznavalec stripov in pobudnik razstave, ki je z Mustrom prijateljeval zadnjih dvajset let umetnikovega življenja, pa je povedal veliko zanimivega o njem in stripu nasploh.
Miki (uradno Nikolaj) Muster se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti, a je večino otroških let preživel v Ljubljani, dokončal je študij kiparstva na takratni Akademiji za likovno umetnost, se zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu in zaslovel kot avtor Zvitorepca, ki je neprekinjeno izhajal 21 let. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je ustvaril trojico pomembnih pionirskih del slovenskega risanega filma: Puščico, Kurirja Nejčka in Zimsko zgodbo. Razstava, ki jo je pripravila Barbara Savenc in bo na ogled do 22.
-
GLASBA
NOVOLETNI KOCERT DUNAJSKIH FILHARMONIKOV
Na novega leta dan boste na prvem programu RTV SLO prisluhnili petim krstnim izvedbam, med drugim tudi glasbi dveh skladateljic: Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju na Dunaju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi, in afroameriške skladateljice Florence Price. Ob novih delih ostaja na programu močno zastopan kralj valčka Johann Strauss mlajši. Orkester Dunajske filharmonije bo tokrat vodil Kanadčan Yannick Nezet-Seguin, ki z njim sodeluje od leta 2010, taktirko na znamenitem novoletnem koncertu v Zlati dvorani dunajskega Musikvereina pa bo prevzel prvič. Člana Dunajskih filharmonikov sta iz Slovenije violinistka Petra Kovačič in kontrabasist Iztok Hrastnik.