Kultura
Skupni interesi tkejo trdne vezi
KULTURA
Branje dobrih knjig je kot pogovor z najboljšimi ljudmi preteklih stoletij, je dejal francoski filozof René Descartes. To dobro ve poldruga stotnija ljubiteljic dobrega branja iz vse Slovenije, ki se je aprila zbrala na Senovem.
Pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev Slovenije so srečanje bralnih skupin že drugič pripravile članice bralnega krožka DU Senovo, ki ga vodi vsestranska kulturnica Boža Ojstršek. Nekdanja učiteljica slovenščine posveča veliko skrb tudi medgeneracijskemu sodelovanju, tako da na prireditvah vselej aktivno sodelujejo tudi učenci domačih šol. Že rodovi pred nami so poznali moč pripovedovanja zgodb. Pri tem imajo pomembno vlogo babice in dedki. Spomnimo se le Jurčičevega deda, ki je z bajkami razvnemal domišljijo bodočega pisatelja in časnikarja Josipa. Ali pa jih beremo sami zase, zdravilne zgodbe za odrasle, na primer tiste izpod peresa psihoterapevta dr. Jorgeja Bucaya, kjer so skrite modrosti sveta.
-
Z MOJEGA OKNA
»To je res grozno, kaj vse se dogaja!«
»Jaz sploh ne gledam več novic, ne morem več!«
»Joj, pogovarjajmo se o čem drugem, o čem lepem.«
Sedele so v istem parku kot že štirideset let. Odkar so v mladosti vozile dojenčke na zrak, so obdržale navado, da se srečujejo – pomahajo si z oken in pohitijo ven na en čik, zdaj, ko v stanovanjih nihče več ne kadi. Grdo navado so pač obdržale, vendar z upanjem, da bodo nekega dne vendarle vrgle ta strup stran. No, dokler pa se to ne zgodi, je prijetno sedeti tu – če že kadijo, raje kadijo skupaj. Ker se razumejo in ne ponižujejo druga druge, kot to delajo hudi nasprotniki kadilcev. Drugim je tako lahko svetovati, za druge takoj jasno vidiš, kaj delajo narobe, in takoj imaš recept za spremembo. Za druge.
Pokopališče Žale je pravi muzej na prostem
V času dnevov dediščine evropskih pokopališč bodo prihodnji teden potekala brezplačna vodenja po Žalah, ki so zaradi svoje visoke kulturno-zgodovinske in umetniške vrednosti eno najlepših evropskih pokopališč.
Pokopališča so, kot kulturna dediščina, pomemben del naše zgodovine in umetnosti ter so zato tudi turistične znamenitosti mest, kjer se prepletata sedanjost in preteklost, umetnost in narava, sporočajo iz Mestne občine Ljubljana. Na pokopališču Žale so pokopani mnogi velikani naše zgodovine: pesniki, pisatelji, kiparji, slikarji, skladatelji, arhitekti, igralci, inženirji, politiki, športniki, itd. Prav tako je na njem veliko pokopališč iz I. in II. svetovne vojne ter drugih spominskih obeležij priznanih arhitektov in kiparjev. Hkrati pa je to tudi drugi največji mestni park.
Z obiskom in druženjem se poklonimo dobrim knjigam
Sejem je odlična priložnost, da se z obiskom, druženjem, nakupi in podarjanjem knjig skupaj poklonimo trudu, ki je vedno znova vložen v to, da imamo toliko dobrih knjig - tako Skupnost založnikov in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, vabita na Sejem na zraku. Potekal bo v jutri, 17. maja, od 9. ure dalje, pod platanami v ljubljanskem parku Zvezda.
Na njem bo sodelovalo kar 70 založb, ki bodo predstavile knjižne novosti in standardno ponudbo. Obiskovalci bodo lahko ob 10. uri prisluhnili glasbeni budnici, nato pa vse do 21. ure knjige kupovali s popustom, spoznavali najnovejše izdaje, prisluhnili glasnemu branju, pogovorom z avtoricami in avtorji ter koncertom.
-
Z MOJEGA OKNA
Nežne pesmi o mladosti – veliko jih je in odrasle ob njih preveva otožnost. Kam odšla si, kje si … kamen, še ta kamen v vodi se obrne, a mladost se moja nikdar več ne vrne.
Ja, zakaj pa naj bi se vrnila? Kot bi reko spraševali, zakaj se ne vrne v potok, studenček in k izviru. Ni logično, nesmiseln sentiment je to! Imaš sedemdeset, osemdeset, devetdeset let? Kakšna sreča! Glej, koliko sončnih vzhodov in zahodov ti je bilo dano doživeti! In med jutrom in večerom so bili dnevi, polni dogodivščin, leto za letom, toliko desetletij. Kaj vse ti je življenje prineslo, kaj vse si videl, spoznal, doživel, se naučil, tudi pretrpel, kakšno bogastvo vsega. Pregovor pravi, da kogar bogovi ljubijo, umrje mlad. To mi je res tuje in čudno – zakaj bi bilo to dobro, kakšen dar naj bi bil to? Leto za letom vendar dodaja življenju nove dni in nove priložnosti za ljubezen, dobro delo, uspeh, nove možnosti za nova spoznanja, misli in občutke …
-
GLEDALIŠČE
Kar je bilo in kar bo
Prevajalec, režiser in scenograf Samo M. Strelec je v Mestnem gledališču Ptuj pripravil prvo slovensko uprizoritev dela nemških dramatikov Lutza Hübnerja in Sarah Nemitz, v kateri igrajo Ksenija Mišič, Srdjan Grahovac in Vid Klemenc. Zgodba govori o zakoncih, ki sedita v gledališki dvorani in čakata, da se bo predstava začela, a se prej sporečeta. »Gledati namreč začneta zgodbo, v kateri nastopata sama, svojo lastno zgodovino, kako sta se spoznala, zaljubila, dobila otroke. Vendar tu gledališke čarovnije še ni konec. Zdaj lahko izbirata, ali želita pogledati tudi v svojo prihodnost. Spremljamo njune želje, misli, spomine pa tudi hrepenenja in strahove,« je pred premiero povedal Strelec. Predvidoma bo avtor drame maja tudi prišel na Ptuj.
-
KULTURA
Te besede je napisala Ida Mlakar Črnič v slikanici Tu blizu živi deklica, za katero je pred kratkim v Grčiji prejela eno največjih nagrad za otroško literaturo The Elniplex Award. Pa to sploh ni edina nagrada, ki jo je do zdaj dobila. Nekatere od njenih slikanic so prejele znak kakovosti zlata hruška in bile večkrat nominirane za izvirno slovensko slikanico. Dobila je nagrado slovenske sekcije IBBY za promotorko mladinske književnosti in branja. Bila je tudi častna gostja na knjižnih sejmih otroške in mladinske literature tako v Frankfurtu kot v Bologni.
-
V Mercatorjevem centru v Novi Gorici je odprta največja mednarodna taktilna galerija pri nas, katere glavno sporočilo je, da umetnost ni le privilegij za tiste brez oviranosti, ampak pravica vseh. Da lahko s sodelovanjem in premislekom presežemo ovire ter ustvarimo prostor, kjer se umetnost ne le vidi, temveč tudi občuti. Razstava, ki bo odprta do konca leta, je razdeljena v dva sklopa: Svet, ki obstaja zajema prilagojene kopije, makete in tipne reliefe, ki obiskovalcem omogočajo potovanje skozi umetnostno zgodovino od antične Grčije do danes. Osem eksponatov so si izposodili iz Muzeja Omero iz Ancone, tri pa iz Muzeja Anteros iz Bologne. Druga tipna dela so nastala v sodelovanju s slovenskimi in tujimi galerijami, akademijami in srednjimi šolami, ki so ustvarile interpretacije in kopije vrhuncev slovenske in svetovne umetnosti (med drugim Kofetarico Ivane Kobilce, Munchov krik …).
Rad imam, da je življenje okrog mene pisano
KULTURA
Tako večkrat pove Jure Ivanušič, vsestranski igralec, pianist, skladatelj, šansonjer, scenarist in režiser, ki mu pravijo tudi človek tisočerih talentov. Znan je po svojih gledaliških, filmskih, glasbenih in televizijskih nastopih. Že med študijem na igralski akademiji ga je opazil Rade Šerbedžija in več kot dvajset let skupaj koncertirata po Evropi in svetu. Na Unicefovih koncertih pa je nastopal z angleško igralko Vanesso Redgrave. Na slovenskih odrih je ustvaril vrsto tehtnih vlog, za katere je prejel več nagrad in priznanj, med njimi Borštnikovo in Ježkovo. Blizu sta mu tudi film in televizija.
-
GLEDALIŠČE
Dnevi zavrženosti v Gledališču Koper
Predstava je nastala po romanu z enakim naslovom italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki kljub uspehu svojih del ostaja popolna neznanka. V svojem drugem romanu iz leta 2002 v prvoosebni pripovedi o ženski, ki jo zapusti mož, preizprašuje identiteto sodobne izobražene ženske, zaznamovane s svojim spolom, družbeno vlogo in materinstvom, opisuje njene duševne stiske in boje, hkrati pa tudi odziv družbe, prijateljev in znancev na položaj pravkar ločene in nemočne ženske. Roman, ki se spogleduje z antičnim mitom o Medeji, je za uprizoritev v koprskem gledališču priredila dramska igralka in dramatičarka Urška Taufer, režirala Tijana Zinajić, igrajo Anja Drnovšek, Mojca Partljič, Blaž Popovski, Sara Gorše, Mak Tepšič in Igor Štamulak.