Kultura
Kiparstvo je glasno, prašno, vse ostalo je krasno
Prosti časseptember '25Kultura
KULTURA
Tako pravi akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar, ustvarjalka celopostavnega kipa pesnika Srečka Kosovela, s katerim je Sežana želela opozoriti, da se je rodil v tem mestu. Kiparka že več desetletij vzbuja pozornost doma in v tujini s svojimi javnimi kiparskimi deli, spomeniki, reliefnimi portreti oseb, ustvarjenimi v različnih materialih, od gline, mavca do brona, s svojimi kamnitimi zvenečimi skulpturami, poletno kiparsko delavnico, njena dela so v zbirki Junij, ki jo hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, v zbirki Moderne galerije, v Slovenskem šolskem muzeju …
Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka
KULTURA / RADI SMO JIH GLEDALI
Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo po mnenju marsikaterih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica Staneta Severja, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.
Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih letihje že nastopil v Šentjakobskem gledališču, čeprav brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev. Njegov samosvoji značaj, ki ga je kasneje oblikoval v tako cenjenega igralca, ga je prvič stal službo v Drami leta 1941. Ob obletnici smrti kralja Aleksandra je protestno izostal na predstavi Hamleta, zato so ga odpustili. Nekaj časa je v okupirani Ljubljani povezan z odporniškim gibanjem deloval v ilegali, kmalu pa so ga zajeli in internirali v taborišče. Ob kapitulaciji Italije je nadaljeval kulturno delo, povezano z osvobodilnim bojem. Ob koncu vojne se je spet pridružil igralskemu ansamblu ljubljanske Drame.
Zlati muzejski abonma za upokojence
Štiri kulturne ustanove, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije ter Slovenski etnografski muzej so zasnovale zlati muzejski abonma 2025/2026. Namenjen je upokojencem, ki želijo kakovostno preživljati prosti čas s poglabljanjem v zgodovino, kulturo in umetnost ter pri tem stkati tudi kakšno novo prijateljstvo.
Abonma ponuja različne aktivnosti, od vodenih ogledov aktualnih zbirk in razstav do druženja ter diskutiranja z muzejskimi oziroma galerijskimi strokovnjaki. Abonenti bodo lahko osem mesecev neomejeno obiskovali razstave, deležni bodo posebnih popustov na izbrane delavnice ter publikacije (starejše od šestih mesecev) v muzejskih in galerijskih trgovinah, njihovi spremljevalci pa bodo upravičeni do 25 odstotkov popusta ob nakupu vstopnic.
Ali ljudske modrosti res držijo?
V Zavodu Strašno hudi so se lotili zanimivega projekta. Prepričani so namreč, da nekatere ljudske modrosti in tudi sodobni nasveti, ki so jih prepolna zlasti družbena omrežja, vsebujejo vsaj zrno resnice, obenem pa slutijo, da so vanje vtkane številne zmotne predstave. Ljudje se namreč pogosto raje opiramo na prepričanja, ki so nam blizu, odsevajo naše vrednote in družinske tradicije, kot pa na včasih suhoparna znanstvena dejstva.
Tako bodo v sklopu medgeneracijskega projekta Modrosti pod lupo: od rekov babic in dedkov do tiktok trendov, vse poletje zbirali ljudske modrosti in sodobne spletne nasvete o zdravju, hrani in okolju. Jeseni pa bodo na medgeneracijskih delavnicah te modrosti podrobno preverjali raziskovalci, novinarji ter občanke in občani različnih generacij. Na podlagi ugotovitev želijo ustvariti tudi uporabno orodje, ki bo pomagalo preverjati dejstva ter razločevati med resnico in izmišljijami. Kot pravi vodja projekta Zarja Muršič, biologinja, kognitivna znanstvenica in ambasadorka občanske znanosti:»S sodelovanjem krepimo zaupanje v znanost in spodbujamo razvoj veščin kritičnega mišljenja, kar nam vsem koristi vsak dan.«
Film pod zvezdami na grajskem dvorišču
V poletnih mesecih oživijo tudi kinodvorane na prostem. Posebno prizorišče za ogled dobrega filma je gotovo Ljubljanski grad, kamor vas vabi Kinodvor. Letni kino bo na Grajskem dvorišču v potekal vsak večer med 10. julijem in 2. avgustom.
Program vsebuje nabor najodmevnejših filmov pretekle kinematografske sezone in štiri predpremiere, med njimi je tudi slovenska koprodukcija. Ogledate si ga lahko na povezavi spored
Tu je le nekaj predlogov: Za začetek bodo 10. julija zavrteli Valovanje (Straume, Gints Zilbalodis), prejemnika oskarja in evropske filmske nagrade za najboljši animirani celovečerec. V sredo, 16. julija bo na sporedu dokumentarec z nasveti dalajlame, tibetanskega duhovnega vodje in dobitnika Nobelove nagrade za mir Modrost sreče (Wisdom of Happiness, Barbara Miller, Philip Delaquis); 13. julija bo film o sloviti operni pevki Marii Callas, Maria, 17. julija si lahko ogledate slovenski film Urške Djukič Kaj ti je deklica. V soboto, 19.
-
Z MOJEGA OKNA
Ko šole zaprejo svoja vrata in mnogi odidejo na dopuste, se mesta poslovijo od stalnih prebivalcev in se napolnijo s turisti, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Prihajajo gledat naša mala mesta in vasi, kjer je zgodovina pustila svoje sledi in značilnosti: ogledujejo si cerkve, gradove, stare mline, kozolce, samostane in muzeje, prihajajo občudovat in uživat našo raznoliko naravo na tako majhnem delčku sveta. Zlahka lahko rečemo kot v kičasti reklami: imamo vse, kar imajo veliki! Kot kakšen minimundus imamo visoke gore in ravnice, doline in nižine, reke in studenčke, neštete slapove, imamo košček morja in imamo jezera, in to ne samo navadnih, ampak celo taka, ki včasih so, drugič pa jih sploh ni, in namesto njih lahko občuduješ suhe požiralnike kot na Marsu, imamo prekrasen, skrivnosten podzemni svet in vedno znova se zgodi, da odkrijejo kakšno novo kraško čudo, kot da živimo na tanki plasti čipke nad neskončnimi stezami med čudovitimi kapniki, ki čakajo, da jih najdemo.
Težave me niso nikdar motile, nasprotno
KULTURA
To je večkrat povedala Gabrijela Fleischman, ki je lani za življenjsko delo prejela veliko nagrado S.K.O.M., združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske. Kot oblikovalka maske je močno zaznamovala slovenski filmski prostor in s svojim delom odločno prispevala k profesionalizaciji in dvigu ugleda avtorskih poklicev. Sodelovala je pri oblikovanju celostne podobe slovenskih in tujih celovečernih filmov ter si s svojo strokovnostjo in požrtvovalnostjo prislužila zaupanje in ugled pri mnogih generacijah režiserjev, igralcev, producentov ter drugih filmskih delavcev.
-
Prosti časjulij '25Zgodovina Kultura
LITERARNE STRANI
Kracanje črk
»Komaj se je vojna oddaljila, že nam šola je grozila. Tovarišica učiteljica Šlibarca na tablo črke nam kraca!« Tako se spominja Valentina Kindlhofer iz Zasipa pri Bledu, ki je med učenci, ki so obiskovali osnovno šolo v Zasipu v šolskem letu 1945/46. Njihova prva učiteljica je bila Amalija Šlibar (na fotografiji desno), druga pa Jakobina Žitek.
Moja šola
Da ne bom šla v šolo nikoli, čisto zares nikdar, sem bila tedaj trdno prepričana. Z mamo sva živeli malo ven iz vasi. V bližini ni bilo otrok, k nam so prihajali le odrasli ljudje, zato sploh nisem znala navezati stikov z otroki niti se med njimi nisem dobro počutila. Gotovo sem bila tudi precej razvajena in nemalokrat sem slišala tisto grožnjo: »Boš že videla, ko boš šla v šolo!«
-
Knjižnice pod krošnjami
Do sredine septembra bodo ponujale bogat izbor literature za branje na mirnih točkah v trinajstih krajih po Sloveniji: v Ribnici, Rašici, Knežaku, Novi Gorici, Radgoni, Kropi, Novem mestu, Lendavi, Jurovskem Dolu, Vrhniki, Polšniku, Kanalu ob Soči in na Veliki planini. V Ljubljani ima Knjižnica pod krošnjami osem enot, med drugim na Vodnikovi domačiji, v atriju Galerije Škuc, na vrtu Plečnikove hiše in zelenem vrtu Muslimanskega kulturnega centra. Na številnih postojankah so srečanja z avtorji, pogovori in druženja. Velik poudarek vsako leto namenijo kakovostnemu in aktualnemu izboru knjig, ki jih podarijo številne domače založbe, te pa so eden ključnih stebrov projekta. V vsaki enoti so na voljo slikanice za najmlajše, mladinski romani, domače in prevodno leposlovje, stripi in risoromani, humanistika, potopisi, biografije, priročniki in poezija.
-
Papež Frančišek: Upanje
Spomini niso zgolj to, česar se spominjamo, ampak tudi to, kar nas obkroža, je dejal Frančišek, prvi papež v zgodovini katoliške cerkve, ki je sam napisal avtobiografijo. V njej deli zgodbe (in nekaj fotografij) iz zasebnega življenja in svojega pontifikata. Poleg tega pa odkrito in preroško piše o nekaterih najpomembnejših vprašanjih našega časa: vojni in miru, migracijah, okoljski krizi, položaju žensk, tehnološkem razvoju ter o prihodnosti Cerkve in religije na splošno. Knjigo je prevedel dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana Janko Petrovec. (Založba Beletrina: 34,90 evra)