Oskrba
Privilegij je delati s starejšimi
AKTUALNO
»Način, kako skrbimo za starejše, pove več o stanju družbe kot katerakoli strategija ali zakon,« pravi Suzana Koštomaj, ki je pred enim letom prevzela vodenje Doma starejših občanov Šentjur. Je domačinka, ki pa se je preselila na Koroško, od koder se vsak dan vozi na delo. Verjame, da je za vodenje doma starejših nadvse pomembno poznavanje lokalnega okolja in ljudi. Predvsem pa moraš imeti rad skupnost, v kateri deluješ, poudarja.
V domu je zaposlena že več kot dve desetletji; tja je prihajala že kot dijakinja in študentka. »Hvaležna sem, da sem imela priložnost opravljati delo strežnice, bolničarke, medicinske sestre, pozneje diplomirane medicinske sestre, od leta 2017 do 2024 sem bila namestnica direktorice. Z namenom pridobitve dodatne širine sem se vpisala na doktorski študij Socialne gerontologije na Univerzi Alma Mater Europaea. Prepletanje znanstvene ravni z vsakdanjo prakso mi je v veliko veselje. Trenutno pripravljam doktorsko nalogo, katere glavna nit je paliativna oskrba,« pove Suzana Koštomaj, ki je hvaležna za prehojeno pot, saj tako lažje razume vsakodnevno delo ob postelji stanovalca, stiske svojcev, dinamiko timskega dela in organizacijske izzive. In ve, kaj v domu deluje dobro in kje so priložnosti za izboljšave.
Za bivanje na tujem ni vedno razlog cena
AKTUALNO
Razlog, da se je precej starejših in njihovih skrbnikov odločilo za bivanje v domovih v sosednji Hrvaški, ni le finančni, ampak je razlog tudi pomanjkanje prostih zmogljivosti domov v Sloveniji. Največji problem je pomanjkanje ustreznih kadrov, predvsem zaradi sramotno nizkih plač. Vendar pa ti starejši ne morejo uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe.
Nataša Vidovič je težko sprejela odločitev, da mamo preseli v dom starejših, vendar ji ni preostalo drugega, saj je potrebovala nekoga ves čas ob sebi. Mama zdaj živi v hrvaškem domu, ker v nobenem slovenskem ni bilo proste postelje, in kot pravi, je bila za obe to odrešitev. Leta 2006 so Vidi Senčar diagnosticirali bipolarno motnjo, leta 2018 pa še parkinsonovo bolezen. Takrat so se začele težave, saj se je poleg padcev pojavil še tako močan tremor, da sama ni mogla več skrbeti zase.
-
AKTUALNO
Na Hrvaškem je registriranih 670 ustanov, ki nudijo nastanitev starejšim. Tri so v lasti države, v njih je prostora za nekaj čez 200 oseb, 45 jih je v lasti županij in mest, v njih je prostora za nekaj več kot 11 tisoč oseb, kar 622 pa je zasebnih domov, v katerih je skoraj 20 tisoč postelj. Po podatkih ministrstva za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko je skupno število vseh nastanitvenih kapacitet za starejše približno 30.000.
Z natančnim številom slovenskih stanovalcev v hrvaških domovih za starejše ne razpolaga nihče. Zagotovo pa jih je največ vzdolž meje od hrvaške Istre do hrvaškega Zagorja, kar precej Slovencev pa je v domovih v obmejnem Samoboru in kraju Cestice, ki ga od Ormoža ločuje le reka Drava. Ker sta obe državi od leta 2013 članici Evropske unije, omejitev za bivanje Slovencev in drugih državljanov EU na Hrvaškem ni. Vendar pa ni skrivnost, da so zasebni ponudniki oskrbe za starejše v veliki večini predvsem gostinsko-nastanitveni obrati, ki so kadrovsko, prostorsko in še kako neprimerljivi s slovenskimi domovi. Zato so leta 2022 na Hrvaškem sprejeli zakon, ki tem ustanovam narekuje reorganizacijo v štirih letih.
Starejši ljudje ne morejo čakati
Kot zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi sta decembra lani začeli veljati dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. A če želimo, da res zaživi v polnem obsegu, je treba odpraviti nejasnosti, poenostaviti postopke in poskrbeti za primernejše nagrajevanje vseh, ki delajo v dolgotrajni oskrbi.
Da so z uresničevanjem pravic v praksi težave, poročajo tako uporabniki oziroma njihovi svojci kot izvajalci in tudi vsi vmesni členi – od centrov za socialno delo do domov starejših. Nujne so izboljšave zakona in pravilnikov, brez odlašanja je treba poiskati rešitve za kadrovsko stisko, tudi z medresorskim in medobčinskim sodelovanjem, poudarjajo v društvu Srebrna nit. Solidarnostno zbiranje prispevkov naj bi omogočilo, da bo lahko vsakdo, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, to tudi dobil, zato koraki nazaj, v morebitno ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, niso rešitev problema, so zapisali v javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado in ministrstva.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijanuar '26Oskrba
SVETUJEJO VAM
OSKBRA STARŠEV
Na robu izčrpanosti se je na nas obrnila bralka, ki vsakodnevno skrbi za svoja mamo in očeta, saj potrebujeta pomoč druge osebe ves dan. Vsako jutro pred službo ju obišče in jima pripravi zajtrk, po službi teče k njima, kjer ostane do večera, in se nato vsa izčrpana vrne domov k svoji družini. Prosi za nasvet, kako bi si olajšala njuno oskrbo.
Skrb za starejšega družinskega člana je čustveno bogata, a hkrati fizično in psihično zahtevna naloga. Mnogo svojcev si ne prizna, da so utrujeni, ker želijo narediti še malo več. A dolgotrajna izčrpanost vodi v izgorelost, ki jo je veliko težje zdraviti kot preprečiti. Zato je ključnega pomena, da si pravočasno poiščete podporo in razbremenitev. Koristno je, da se v družini dogovorite o jasni razporeditvi in razdelitvi nalog med drugimi družinskimi člani – kdo bo pomagal pri nakupih, kdo pri prevozih, kdo bo prevzel klice zdravnika ali...
Prve položnice z nižjo ceno za oskrbo v domovih
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v Domu upokojencev Hrastnik sodeloval pri izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo, ki po njegovih besedah za stanovalce domov prinašajo izdatno zmanjšanje finančnih bremen. Kot je ob tem povedal, številke kažejo, da bo cilj ureditve dolgotrajne oskrbe, ki bo dostopna vsem, dosežen.
Minister Maljevac je ob tem poudaril, da je bil december zelo intenziven tako za ministrstvo kot tudi za vse domove, a je potek prevedbe potekal uspešno. "Vsak, ki je želel vstopiti v sistem dolgotrajne oskrbe, je to lahko tudi storil," je dejal. "Danes smo tu, da na konkretnem primeru predstavimo, kakšne so razmere. S tem zakon prehaja iz papirja v prakso, v boljše življenje ljudi, kar je bilo tudi naše osnovno vodilo. Vemo, da so bili stroški za domove za starejše visoki, sploh povezani z oskrbo, ki jo je posameznik potreboval. To je bila obremenitev tako za stanovalce kot tudi za celotne družine," je dejal Maljevac. Ob tem je znova poudaril, da je razlika v tem, da stanovalci po novem plačujejo samo stroške nastanitve in prehrane, ne pa več oskrbe, zato bodo bistveno večje razlike v ceni predvsem za tiste, ki so potrebovali več oskrbe.
Dolgotrajna oskrba v domovih starejših
AKTUALNO
Stanovalci domov starejših občanov so večinoma že podpisali soglasje za prevedbo iz obstoječega sistema institucionalnega varstva v novi sistem dolgotrajne oskrbe, pri osebah brez skrbnika pa je prevedba urejena samodejno. Do konca letošnjega leta naj bi podpisali osebne načrte in tako dokončno prešli v dolgotrajno oskrbo.
Ker se na družbenih omrežjih širijo lažne navedbe, da bodo stanovalci domov razlaščeni ali pa bodo morali svojci po njihovi smrti vračati denar, naj ponovimo zagotovilo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca: To ni res. S podpisom soglasja in osebnega načrta stanovalci ne bodo imeli dodatnih finančnih obveznosti. Ravno nasprotno, položnice se bodo znižale, saj cena bivanja v standardni dvoposteljni sobi s souporabo kopalnice in vključno s prehrano ne sme presegati 782 evrov. Kot veste, od julija naprej zaposleni in upokojenci plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta denar se zbira na posebnem računu pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in bo porabljen izključno za namene dolgotrajne oskrbe.
Zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo lahko vložijo le še slepi in slabovidni
Od danes je mogoče koristiti vse oblike pravic do dolgotrajne oskrbe, zato Zakon o dolgotrajni oskrbi določa prenehanje uporabe določb nekaterih drugih zakonov, ki so urejali primerljive pravice. Med drugim je določeno prenehanje uporabe določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, razen za slepe in slabovidne osebe.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sporoča, da zavarovanci in upokojenci od danes dalje pri njih ne morejo več uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Izjema velja le za zavarovance, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni, zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi. Navedeni zavarovanci obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je le-to prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetinovember '25Zdravje Oskrba
PARKINSONOVA BOLEZEN
Bralkinemu možu so diagnosticirali parkinsonovo bolezen. Težave ima z jutranjo okorelostjo, tremorjem, občasno izgubi ravnotežje, govor sčasoma postaja počasnejši. Prosi za nasvet, kako lahko z vsakdanjo nego in oskrbo pripomore k boljšemu življenju.
Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki zahteva veliko razumevanja, potrpežljivosti in prilagoditev, saj vpliva na vsakodnevno življenje posameznika in njegove družine. Povzroča tremor in togost mišic, gibanje je počasnejše, pojavijo se težave z ravnotežjem, sčasoma pa bolezen zaradi okorelosti in rigidnosti mišic vpliva tudi na govor in požiranje, nemalokrat pa vpliva tudi na kognitivne funkcije.
-
november '25Zdravje Oskrba Aktualno
Ovire za pametno tehnologijo pri oskrbi starejših
Kljub vse večji ponudbi pametnih tehnologij – to so računalniško vodene naprave, ki delujejo inteligentno in lahko spremljajo, analizirajo ali poročajo – obstaja velik razkorak med razvojem teh inovacij in njihovo dejansko uporabo v vsakdanji oskrbi starejših. V študiji, ki so jo opravili na Češkem, so raziskovali ovire in pomisleke, povezane s sprejemanjem pametnih tehnologij, pri starejših uporabnikih, oskrbovalcih in strokovnjakih za staranje.
