Oskrba
Dolgotrajna oskrba v domovih starejših
AKTUALNO
Stanovalci domov starejših občanov so večinoma že podpisali soglasje za prevedbo iz obstoječega sistema institucionalnega varstva v novi sistem dolgotrajne oskrbe, pri osebah brez skrbnika pa je prevedba urejena samodejno. Do konca letošnjega leta naj bi podpisali osebne načrte in tako dokončno prešli v dolgotrajno oskrbo.
Ker se na družbenih omrežjih širijo lažne navedbe, da bodo stanovalci domov razlaščeni ali pa bodo morali svojci po njihovi smrti vračati denar, naj ponovimo zagotovilo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca: To ni res. S podpisom soglasja in osebnega načrta stanovalci ne bodo imeli dodatnih finančnih obveznosti. Ravno nasprotno, položnice se bodo znižale, saj cena bivanja v standardni dvoposteljni sobi s souporabo kopalnice in vključno s prehrano ne sme presegati 782 evrov. Kot veste, od julija naprej zaposleni in upokojenci plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta denar se zbira na posebnem računu pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in bo porabljen izključno za namene dolgotrajne oskrbe.
Zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo lahko vložijo le še slepi in slabovidni
Od danes je mogoče koristiti vse oblike pravic do dolgotrajne oskrbe, zato Zakon o dolgotrajni oskrbi določa prenehanje uporabe določb nekaterih drugih zakonov, ki so urejali primerljive pravice. Med drugim je določeno prenehanje uporabe določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, razen za slepe in slabovidne osebe.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sporoča, da zavarovanci in upokojenci od danes dalje pri njih ne morejo več uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Izjema velja le za zavarovance, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni, zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi. Navedeni zavarovanci obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je le-to prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetinovember '25Zdravje Oskrba
PARKINSONOVA BOLEZEN
Bralkinemu možu so diagnosticirali parkinsonovo bolezen. Težave ima z jutranjo okorelostjo, tremorjem, občasno izgubi ravnotežje, govor sčasoma postaja počasnejši. Prosi za nasvet, kako lahko z vsakdanjo nego in oskrbo pripomore k boljšemu življenju.
Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki zahteva veliko razumevanja, potrpežljivosti in prilagoditev, saj vpliva na vsakodnevno življenje posameznika in njegove družine. Povzroča tremor in togost mišic, gibanje je počasnejše, pojavijo se težave z ravnotežjem, sčasoma pa bolezen zaradi okorelosti in rigidnosti mišic vpliva tudi na govor in požiranje, nemalokrat pa vpliva tudi na kognitivne funkcije.
-
november '25Zdravje Oskrba Aktualno
Ovire za pametno tehnologijo pri oskrbi starejših
Kljub vse večji ponudbi pametnih tehnologij – to so računalniško vodene naprave, ki delujejo inteligentno in lahko spremljajo, analizirajo ali poročajo – obstaja velik razkorak med razvojem teh inovacij in njihovo dejansko uporabo v vsakdanji oskrbi starejših. V študiji, ki so jo opravili na Češkem, so raziskovali ovire in pomisleke, povezane s sprejemanjem pametnih tehnologij, pri starejših uporabnikih, oskrbovalcih in strokovnjakih za staranje.
Zakaj potrebujemo konvencijo o pravicah starejših
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Starejši se velikokrat jezimo, da imamo v naši državi cel kup odličnih strategij in drugih dokumentov, da o posvetih niti ne govorimo, ki naj bi urejali tudi življenje starejših, da bi bilo res dostojno. Vendar se pogosto zgodi, da se vse zaustavi že pri pripravi akcijskih načrtov in seveda pri izvedbi, medtem ko se življenje starejših ne spremeni kaj dosti.
A starejši si želimo več kot le lepih besed. Želimo biti aktivni, vključeni in spoštovani. Želimo soustvarjati družbo, v kateri bo življenje dostojno za vse. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi število tistih, ki so bolj ranljivi – zaradi bolezni, slabše mobilnosti, odvisnosti od pomoči drugih ali življenja v institucijah. Prav ti so največkrat izpostavljeni kršitvam pravic, ki bi morale biti samoumevne: socialnih, zdravstvenih, ekonomskih in človekovih pravic nasploh.
Osamljenost ni le osebna stiska
november '25Zdravje Oskrba Aktualno
Dolgotrajna osamljenost povečuje tveganje za nastanek duševne stiske in bolezni ter ogroža osnovno človekovo dostojanstvo. Svetovna zdravstvena organizacija jo opredeljuje kot tretji steber zdravja, poleg telesnega in duševnega, in že opozarja na epidemijo. Več kot tretjina Evropejcev, to je 50 milijonov ljudi, se vsaj občasno počuti osamljena.
Največ osamljenosti je v Severni Ameriki, najmanj pa v Afriki. Pri nas je po raziskavi Share vsaka peta oseba, stara nad 50 let, osamljena, od tega štirje odstotki izrazito, med njimi je več žensk in starejših. Dolgotrajna osamljenost ima na zdravje enak učinek kot 15 pokajenih cigaret na dan, povečuje tveganje tudi za druge bolezni, na primer za demenco za kar 58 odstotkov, za srčne bolezni za 29 odstotkov, za 32 odstotkov se zviša možnost za možgansko kap.
Izzivi dolgotrajne oskrbe po prvem decembru
AKTUALNO
Kaj narediti, da bo Slovenija dežela, v kateri bo vredno in lepo živeti, so iskali odgovore na 24. festivalu za tretje življenjsko obdobje. K skupnemu razmišljanju so povabili predstavnike civilne družbe, izvršilne in zakonodajne oblasti, gospodarstvenike in seveda starejše.
Festival, ki so ga organizirali Proevent, Mestna zveza upokojencev Ljubljana in ministrstvo za solidarno prihodnost, je potekal od 30. septembra do 2. oktobra, obiskalo ga je več kot 17.000 ljudi. Častni pokrovitelj je bil predsednik vlade Robert Golob, ki je na odprtju dejal, da je glede na raziskave Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti, ter poudaril zavezo vlade, da podaja roko vsem v tretjem življenjskem obdobju. Ob zaključku tridnevne prireditve pa se je predsednica programskega sveta festivala Vlasta Nussdorfer pogovarjala z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom, častnim pokroviteljem prvega festivala tudi o aktualnih temah, ki zadevajo starejše.
Dajmo več priznanja oskrbovalcem!
Vsak deseti Slovenec skrbi za bolnega, onemoglega ali invalidnega svojca, prijatelja ali soseda, veliko družinskih članov in znancev pa pomaga od daleč, so opozorili na Inštitutu Antona Trstenjaka ob Evropskem dnevu družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Letos poteka pod sloganom: Danes ti, jutri jaz – Danes ti skrbiš zame, jutri jaz zate in govori o tem, da je oskrbovanje naša skupna vrednota in da se moramo to skrb naučiti ceniti in spoštovati!
-
AKTUALNO
Gospoda pri 86 letih so po preboleli hudi pljučnici odpustili iz bolnišnice. Zaradi dolgotrajnega ležanja je močno oslabel, tako da brez pomoči ne more niti vstati iz postelje. Sam ne more več živeti, potrebuje pa vsakodnevno nego, ki mu je otroka, ki bivata v drugem kraju, poleg tega sta še zaposlena, ne moreta zagotoviti.
Med starejšimi pacienti je veliko podobnih primerov. Nekateri nimajo svojcev ali ti ne morejo ustrezno skrbeti zanje. Dogaja se, da pacienta tako hitro odpustijo v domačo oskrbo, da svojci ne utegnejo prilagoditi pogojev za nego, na primer priskrbeti bolniških postelj in ustreznih pripomočkov. Marsikateri niso vešči nege po poškodbah ali pri hujših zdravstvenih stanjih. Kako hude so stiske, dobro vedo socialne delavke v bolnišnicah, ki pogosto pomagajo iskati rešitve.
Tesna povezava z lokalno skupnostjo
AKTUALNO
Pred meseci smo s skupino študentov Fakultete za socialno delo in njihovo profesorico dr. Jano Mali obiskali Dom upokojencev Brežice. Namen obiska je bil, da bodoči socialni delavci spoznajo organizacijo in življenje v domovih ter priprave na izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi.
Dom v Brežicah sodi skupaj z domom v Sevnici v sklop Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Zgrajen je bil leta 2013 in ima 156 mest v eno- in dvoposteljnih sobah, štiri mesta imajo na voljo tudi za dnevno varstvo, nekaj tudi za začasne nastanitve. V treh domovih imajo skupaj na voljo 556 mest, v posebni enoti DUO Impoljca pa odraslim osebam s posebnimi potrebami nudijo možnost bivanja v skupnosti v petih hišah. Za stanovalce skrbi nekaj več kot 330 zaposlenih, prav tako kot v vseh podobnih domovih se srečujejo s pomanjkanjem osebja za nego stanovalcev. Izvajajo tudi praktični pouk za študente zdravstvene nege, a žal se po končanem usposabljanju le redki odločijo za ponujeno zaposlitev.
