Oskrba
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijulij '26Zdravje Oskrba
KAKO PREPREČITI PRELEŽANINE?
Na nas se je obrnila bralka, ki doma skrbi za svojo nepokretno mamo. Ker mama večino dneva preživi v postelji, je v zadnjem času v predelu križa in pet opazila rdečino. Skrbi jo, da bi se razvile preležanine. Zanima jo, kako jih lahko prepreči in na katere znake mora biti še posebno pozorna.
Preležanine so poškodbe kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega pritiska na posamezne dele telesa. Najpogosteje se pojavijo pri ljudeh, ki večino časa preležijo ali presedijo v istem položaju in se ne morejo samostojno gibati. Običajno jih opazimo na križnici, petah, kolkih, gležnjih in komolcih.
Sistem še ne dohiteva potreb ljudi
Aktualno
Rezultati ankete o dolgotrajni oskrbi, ki jo je pripravil Zavod MojaLeta.si, kažejo na izrazit razkorak med pravicami na papirju in dostopnostjo storitev v praksi.
Cilj ankete, v kateri je sodelovalo 429 prebivalcev Slovenije, večinoma starih med 55 in 75 let, in je bila sofinancirana iz sredstev Evropske unije v sklopu projekta Media Resilience, je bil preveriti, kako sistem dolgotrajne oskrbe deluje v praksi, ter prispevati k večji dostopnosti in kakovosti storitev. Rezultati razkrivajo predvsem počasne postopke, pomanjkanje kadra in slabo informiranost uporabnikov.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
SVETUJEJO VAM
VARNO GIBANJE V DOMAČEM OKOLJU
Bralko, ki skrbi za zelo slabo pomično mamo, ji večkrat dnevno pomaga pri posedanju prek roba postelje, vstajanju in hoji, zanima, kako naj poskrbi za njeno in svojo varnost.
Skrb za slabše pomično osebo je zahtevna in odgovorna naloga, saj lahko že majhna nepazljivost povzroči padec ali poškodbo. Pomembno je, da vse korake izvajate mirno, premišljeno in postopoma ter ves čas opazujete mamino počutje.
Pri posedanju iz ležečega položaja mamo najprej obrnite na bok. Nato jo z nežnim, usklajenim gibom posedite prek roba postelje ter pri tem podprite trup in noge. Nekaj časa naj mirno sedi, vsaj minuto ali dve, saj se tako zmanjša možnost omotice. V tem času preverite, kako se počuti. Če je stabilna, nadaljujte z vstajanjem.
PRILOGA Preprečevanje padcev v domačih prostorih
PRILOGA
Padci starejših so velika težava, saj se njihova pogostost povečuje, hkrati pa narašča tudi število hudih poškodb, povezanih z njimi. Zaradi staranja prebivalstva so padci in z njimi povezane poškodbe postali pomembna družbena tema, s katero se soočajo države razvitega sveta.
V zadnjih desetletjih so poškodbe pri starejših postale izrazit javnozdravstveni izziv, saj so često hude in lahko vodijo v trajno izgubo funkcionalne samostojnosti. Zdravljenje in rehabilitacija po padcih sta dolgotrajna in finančno zahtevna, pri številnih poškodovancih pa popolno okrevanje kljub sodobnim postopkom zdravljenja ni več mogoče. Poleg tega je to pogosto neposreden ali posreden vzrok za smrtnost pri starejših. Tudi v Sloveniji naraščata število in delež starejših prebivalcev, s tem pa tudi poškodbe, ki so v tej starostni skupini pogostejše. Zaradi njih je vsako leto na zdravljenje v bolnišnice sprejetih skoraj sedem tisoč ljudi, starejših od 65 let. Več kot 75 odstotkov teh poškodb nastane pri padcih. Statistika kaže, da vsako leto zaradi poškodb umre približno 670 ljudi, starejših od 65 let, od tega jih kar 44 odstotkov umre zaradi posledic padcev.
-
Dobro počutjemaj '26Oskrba Aktualno
PRILOGA UVODNIK
S starostjo pešata naša telesna in duševna moč, postajamo počasnejši, okornejši, lahko tudi vse bolj pozabljivi, pridružijo se različne bolezni. Pogosto je težko priznati, da potrebujemo pomoč pri opravilih, ki smo jih nekoč naredili z lahkoto.
Vsi si želimo, da bi tudi v starosti živeli doma, v okolju, ki smo ga vajeni in na katero nas vežejo številni spomini, in blizu domačih. Zato je, če je le mogoče, domača oskrba najboljša. Pri tem ni pomemben le servis storitev, ampak predvsem medčloveški odnos. Pri oskrbi je potrebno veliko potrpljenja, razumevanja in prilagajanja. Prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, pravi, da lep odnos z bližnjimi daje človeku najlepše trenutke do zadnjega diha. V tem sožitju se razvijamo sami in skupnost.
-
Izšla je majska številka Vzajemnosti in njeno že tako pestro vsebino smo še obogatili s posebno prilogo Ko ne zmoremo sami, ki je na voljo naročnikom. Zbrali smo predloge in nasvete, kako uredimo varno bivalno okolje ter poskrbimo za oskrbo, ko jo potrebujemo sami ali pa pomagamo svojemu bližnjemu.
Seveda se ni preprosto sprijazniti z dejstvom, da nekaterih stvari, ki so bile doslej samoumevne, kar naenkrat ne zmoremo več. Zato je nujen iskren pogovor o tem, kaj potrebujemo, kaj si želimo, koliko nam lahko pomagajo sorodniki in sosedje. Veliko lahko naredimo že, če uredimo prostore tako, da ni nevarnosti za padce, pomagamo si tudi s pripomočki sodobne tehnologije in storitvami zunanjih služb. Dobro je tudi vedeti, katere pravice nam pripadajo in kako jih uveljavljamo.
Privilegij je delati s starejšimi
AKTUALNO
»Način, kako skrbimo za starejše, pove več o stanju družbe kot katerakoli strategija ali zakon,« pravi Suzana Koštomaj, ki je pred enim letom prevzela vodenje Doma starejših občanov Šentjur. Je domačinka, ki pa se je preselila na Koroško, od koder se vsak dan vozi na delo. Verjame, da je za vodenje doma starejših nadvse pomembno poznavanje lokalnega okolja in ljudi. Predvsem pa moraš imeti rad skupnost, v kateri deluješ, poudarja.
V domu je zaposlena že več kot dve desetletji; tja je prihajala že kot dijakinja in študentka. »Hvaležna sem, da sem imela priložnost opravljati delo strežnice, bolničarke, medicinske sestre, pozneje diplomirane medicinske sestre, od leta 2017 do 2024 sem bila namestnica direktorice. Z namenom pridobitve dodatne širine sem se vpisala na doktorski študij Socialne gerontologije na Univerzi Alma Mater Europaea. Prepletanje znanstvene ravni z vsakdanjo prakso mi je v veliko veselje. Trenutno pripravljam doktorsko nalogo, katere glavna nit je paliativna oskrba,« pove Suzana Koštomaj, ki je hvaležna za prehojeno pot, saj tako lažje razume vsakodnevno delo ob postelji stanovalca, stiske svojcev, dinamiko timskega dela in organizacijske izzive. In ve, kaj v domu deluje dobro in kje so priložnosti za izboljšave.
Za bivanje na tujem ni vedno razlog cena
AKTUALNO
Razlog, da se je precej starejših in njihovih skrbnikov odločilo za bivanje v domovih v sosednji Hrvaški, ni le finančni, ampak je razlog tudi pomanjkanje prostih zmogljivosti domov v Sloveniji. Največji problem je pomanjkanje ustreznih kadrov, predvsem zaradi sramotno nizkih plač. Vendar pa ti starejši ne morejo uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe.
Nataša Vidovič je težko sprejela odločitev, da mamo preseli v dom starejših, vendar ji ni preostalo drugega, saj je potrebovala nekoga ves čas ob sebi. Mama zdaj živi v hrvaškem domu, ker v nobenem slovenskem ni bilo proste postelje, in kot pravi, je bila za obe to odrešitev. Leta 2006 so Vidi Senčar diagnosticirali bipolarno motnjo, leta 2018 pa še parkinsonovo bolezen. Takrat so se začele težave, saj se je poleg padcev pojavil še tako močan tremor, da sama ni mogla več skrbeti zase.
-
AKTUALNO
Na Hrvaškem je registriranih 670 ustanov, ki nudijo nastanitev starejšim. Tri so v lasti države, v njih je prostora za nekaj čez 200 oseb, 45 jih je v lasti županij in mest, v njih je prostora za nekaj več kot 11 tisoč oseb, kar 622 pa je zasebnih domov, v katerih je skoraj 20 tisoč postelj. Po podatkih ministrstva za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko je skupno število vseh nastanitvenih kapacitet za starejše približno 30.000.
Z natančnim številom slovenskih stanovalcev v hrvaških domovih za starejše ne razpolaga nihče. Zagotovo pa jih je največ vzdolž meje od hrvaške Istre do hrvaškega Zagorja, kar precej Slovencev pa je v domovih v obmejnem Samoboru in kraju Cestice, ki ga od Ormoža ločuje le reka Drava. Ker sta obe državi od leta 2013 članici Evropske unije, omejitev za bivanje Slovencev in drugih državljanov EU na Hrvaškem ni. Vendar pa ni skrivnost, da so zasebni ponudniki oskrbe za starejše v veliki večini predvsem gostinsko-nastanitveni obrati, ki so kadrovsko, prostorsko in še kako neprimerljivi s slovenskimi domovi. Zato so leta 2022 na Hrvaškem sprejeli zakon, ki tem ustanovam narekuje reorganizacijo v štirih letih.
Starejši ljudje ne morejo čakati
Kot zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi sta decembra lani začeli veljati dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. A če želimo, da res zaživi v polnem obsegu, je treba odpraviti nejasnosti, poenostaviti postopke in poskrbeti za primernejše nagrajevanje vseh, ki delajo v dolgotrajni oskrbi.
Da so z uresničevanjem pravic v praksi težave, poročajo tako uporabniki oziroma njihovi svojci kot izvajalci in tudi vsi vmesni členi – od centrov za socialno delo do domov starejših. Nujne so izboljšave zakona in pravilnikov, brez odlašanja je treba poiskati rešitve za kadrovsko stisko, tudi z medresorskim in medobčinskim sodelovanjem, poudarjajo v društvu Srebrna nit. Solidarnostno zbiranje prispevkov naj bi omogočilo, da bo lahko vsakdo, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, to tudi dobil, zato koraki nazaj, v morebitno ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, niso rešitev problema, so zapisali v javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado in ministrstva.
