Oskrba
Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan
Kovačevi so preživeli čudovit popoldan. Družina se je po dolgem času ponovno zbrala doma, da bi se z mamo Ano poveselili ob njenem devetdesetem rojstnem dnevu. Ana, njena hči in sinova, vnuki in pravnukinja, torta, smeh, pogovori, družinski spomini in spoznanje, da čas beži, so barvali slavnostno popoldne ter jih obogatili še z enim prijetnim spominom.
Kljub visoki starosti je mama do nedavnega še sama poskrbela zase. Zadnje mesece pa je opešala, s pomočjo hčerke še zmore nekaj korakov do kuhinje in stranišča, a čez dan večino časa presedi in preleži. Postaja vse bolj tiha. Skrbna in ljubeča hči ji je priskrbela invalidski voziček, da bi bila mama še naprej vključena v družinsko življenje.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijulij '24Zdravje Oskrba
SOCIALNA OSKRBA – POMOČ NA DOMU
Bralkina 83-letna mama si je zaradi padca zlomila kolk. Trenutno je na rehabilitaciji v zdravilišču, je nepokretna, za zdaj še ne sme obremeniti noge, do stanovanja, v katerem živi sama, pa mora prehoditi deset stopnic. Bralka sprašuje o možnostih pomoči in nadaljnjih korakih.
Spoštovani, vsekakor se še pred maminim prihodom domov obrnite na njenega osebnega zdravnika in patronažno službo, kjer vam bodo pomagali pri nasvetih o negi. Žal so njihovi obiski zelo omejeni (število in obseg določa osebni zdravnik), zato vam svetujem, da se obrnete na javne zavode, ki v občini bivanja nudijo socialno oskrbo. Namen le-te sta predvsem oskrba in podpora pri ohranjanju čim daljše samostojnosti in kakovostnega življenja na domu, preprečevanje osamljenosti ter razbremenitev svojcev. Obsega pomoč pri osnovnih dnevnih aktivnostih, kot so pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju in hranjenju, gospodinjska pomoč ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Socialno oskrbo izvajajo socialne oskrbovalke, storitev pa je običajno organizirana vse dni v tednu in se izvaja na domu uporabnika. Del cene storitve plača uporabnik, drugi del subvencionira občina, ki to storitev zagotavlja.
Smiselne aktivnosti so začimba za prijetnejšo starost
V razvitem svetu sta demenca in krhkost, s starostjo povezano zdravstveno stanje, za katero je značilno postopno usihanje vseh organskih sistemov vključno z mišicami, najpogostejši sopotnici visoke starosti. Demenca in krhkost sta napredujoči bolezni, povzročata postopno usihanje gibalnih in miselnih sposobnosti, posledično tudi funkcijskih sposobnosti. Starejše osebe z začetno stopnjo krhkosti ali demence so še normalno funkcionalne in podobno kot mlajše osebe zmorejo še vse aktivnosti, le bolj počasne so. Za zmerno stopnjo krhkosti in demence je značilno, da ne zmorejo več kompleksnejših aktivnosti, na primer nakupovanja, bančnih poslov in vožnje avtomobila. Ostajajo doma, potrebujejo pomoč pri čiščenju stanovanja in kuhanju. V napredovali stopnji krhkosti in demence starejše osebe ne zmorejo več tudi osnovnih aktivnosti, potrebujejo pomoč pri oblačenju, umivanju, hoji, odvajanju in hranjenju, potrebujejo 24-urno oskrbo.
Tudi opuščanje zdravstvene nege je nasilje
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki ga obeležujemo 15. junija, Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pri Zbornici – Zvezi opozarja na problematiko sistemskega nasilja nad starejšimi.
V domovih starejših in na drugih področjih strokovne skrbi za starejše prihaja namreč do opuščanja oziroma neizvajanja zdravstvene nege, saj v mnogih zdravstvenih, še posebej pa v socialnovarstvenih zavodih ni dovolj kadra, da bi bila ta ustrezno izvedena. »Kako drugače kot nasilje lahko imenujemo dogajanje, ko sta v domu starejših s sto, dvesto ali več stanovalci ponoči na voljo dva izvajalca zdravstvene nege ali še toliko ne? Dva zaposlena morata ponoči redno obračati na desetine stanovalcev, jim po potrebi zamenjati inkontinenčni pripomoček, pomiriti ljudi z demenco, oskrbeti tiste, ki imajo bolečine, vročino, ki potrebujejo zdravila, pogovor …« menita Darinka Klemenc in Dora Lešnik Mugnaioni, članici Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pri Zbornici – Zvezi.
Najboljša zdravstvena oskrba za zadnje obdobje življenja
Ko bomo ostareli, bomo zaradi napredovale krhkosti ali napredovale demence vstopili v zadnje obdobje življenja. Potrebovali bomo pomoč pri osnovnih dnevnih aktivnostih – hoji, oblačenju, umivanju, hranjenju in odvajanju. Kakovost našega življenja bo pomembno odvisna od oskrbe, ki je bomo deležni. Prav gotovo si vsak izmed nas želi, da bi v zadnjem obdobju življenja prejemal najboljšo možno.
Kakšna pa je najboljša oziroma najprimernejša oskrba za zadnje obdobje življenja? Ali je to takšna, ki zagotavlja dostojanstvo? Ali taka, ki zagotavlja udobje? Morda oskrba, ki rešuje zdravstvene zaplete (na primer okužbe) in zato podaljšuje življenje? Ali pa morda takšna, ki nam bo omogočala, da bomo preostanek življenja preživeli doma med najbližjimi? Verjetno ima vsak izmed nas svoje mnenje glede najprimernejše oskrbe. Paliativna stroka, ki se ukvarja z oskrbo oseb v zadnjem obdobju življenja, nas uči, da je najboljša tista, ki je v skladu z vrednotami posameznika.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetimaj '24Zdravje Oskrba
STISKE ČLOVEKA Z DEMENCO PONOČI
Bralka prosi za nasvet in pomoč pri načinih umirjanja svoje mame, ki ima demenco. Nemir se pojavlja predvsem v nočnem času, ko ne more zaspati in se sooča s številnimi strahovi in neželenimi obnašanji.
Včasih se zdi, da demenca vso svojo moč in zobe pokaže ravno ponoči, zato je bistvenega pomena prepoznati situacijo, ki človeka z demenco spravi v hudo stisko. Priprava na nočni počitek se ne začne v večernem času, pač pa že mnogo prej. Že podnevi mu ponudimo različne dejavnosti, ki bodo zaposlile njegovo telo in um ter poskrbele, da bo v nočnem času lažje zaspal. Izjemno pomembno je ustvarjanje dnevno-nočnega ritma. Zjutraj, ko vstane, ga spodbujamo, da se preobleče v dnevna oblačila, saj bo zvečer, ko ponovno obleče pižamo, lažje razumel, da je prišel čas za počitek. Če le lahko, naj obroke poje za mizo, ne v postelji. Čez dan naj se življenje odvija v običajnem ritmu, ne zatemnimo prostorov, bodimo aktivni in glasni, omejimo mu popoldanski počitek, proti večeru pa naj se aktivnosti umirjajo, govorimo tišje ter zmanjšamo jakost svetlobe.
Brez denarja ne bo oskrbovalcev
aktualno
Pomanjkanje zaposlenih v domovih za starejše, ki vse bolj tonejo v rdeče številke, premalo socialnih oskrbovalcev in dolgo čakanje na storitve pomoči na domu je realna slika na področju oskrbe starejših pri nas. Sistem se lahko vsak čas zlomi, zelo resno opozarjajo poznavalci razmer. Še zdaleč ne prvič.
O pomanjkanju kadrov govorimo že deset let, saj zaposleni s področja zdravstva in sociale zaradi izredno nizkih dohodkov in slabih delovnih pogojev odhajajo v druge službe, v trgovine ali celo proizvodnjo, razpise za delovna mesta neuspešno ponavljajo. V domovih za starejše vse težje opravljajo dostojno oskrbo. Po analizi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) bi za kakovostno in varno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije v domovih za starejše potrebovali dodatnih 3600 zaposlenih.
Malo ugodnosti za nizozemske upokojence
Aktualno
Septembra lani sem bila na obisku pri bližnjih sorodnikih v Haagu. Poleg naravnih znamenitosti in kulturne dediščine me je zanimalo tudi, kako imajo na Nizozemskem urejeno skrb za starejše. Pri tem ugotavljam, da so tudi za tako bogato državo minili časi, polni blaginje.
Najprej me je presenetilo, da politiki na Nizozemskem uravnavajo upokojitveno starost glede na pričakovano življenjsko dobo ljudi. Za leto 2024 je meja za upokojitev 67 let. »Pred desetletji je bila država izjemno radodarna do vseh generacij in je bilo življenje tudi za upokojence zelo kakovostno. A teh časov že dolgo ni več,« pravita Ivica in Don Barents, oba stara že čez 80 let. Izvem, da so na Nizozemskem leta 2007 opravili temeljito pokojninsko reformo, da so omogočili vzdržnost pokojninske blagajne za daljši čas, a so leta 2023 spet sprejeli določene spremembe, ki bodo začele veljati čez pet let. Čeprav je po javno dostopnih podatkih nizozemski pokojninski sistem najboljši med evropskimi državami, v realnem življenju upokojencev ni tako. Sorodnika sta omenila, da so življenjski stroški zelo visoki, njihove pokojnine pa ne dohitevajo podražitev.
Umetna ali čustvena inteligenca?
Aktualno
Strah pred izgubo delovnih mest, ki se je pojavil že ob uvedbi robotov, se je ob pojavu umetne inteligence spet obnovil. A naj bi bil odveč, menijo strokovnjaki, saj je še vedno veliko delovnih mest, ki so »edinstveno človeška«.
Umetna inteligenca ima velik potencial za avtomatizacijo nalog v različnih panogah, a vendar so nekateri poklici odpornejši proti njenemu delovanju. Na primer: res je, da ima umetna inteligenca velik potencial pri odkrivanju zdravil, pomoči pri diagnozah ali kirurških posegih, vendar ne more nadomestiti medicinskih sester ali terapevtov, saj so zelo pomembni tudi čustvena inteligenca in medsebojni odnosi.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetiapril '24Zdravje Oskrba
AROMATERAPIJA
Zadnjič smo pisali o načinih uporabe eteričnih olj v terapevtske namene. Tokrat pa predstavljamo lastnosti posameznih olj in za kaj jih uporabljamo.
Eterična olja (v nadaljevanju EO) so sestavni del rastlin, najdemo jih tako v cvetovih, popkih, semenih, listih in vejah kot tudi v lubju, smoli in koreninah. V nadaljevanju bomo opisali le nekaj izmed številnih eteričnih olj.
EO iz zelišč. Olje iz bazilike lahko nanesemo na senca in zatilje za ustvarjanje občutka umirjenosti in zbranosti ter za zmanjšanje napetosti, melisino olje ima pozitiven vpliv na razpoloženje, zato ga uporabljamo za pomoč pri umirjanju občutkov napetosti in vznemirjenosti, rožmarinovo olje pa deluje antiseptično in protibolečinsko, krepi spomin in je izjemen antioksidant. Olje iz poprove mete uravnava prebavo, blaži bolečine, znižuje telesno temperaturo in bistri misli.
