Oskrba
Moji ostareli starši se spreminjajo
»Koliko lepih spominov imam na popoldneve, ko sva si z mamo vzeli čas druga za drugo in klepetali! Ne poznam prijetnejše sogovornice, kot je bila ona. A v zadnjem letu se je vse spremenilo. Postala je trmasta, nič več se ji ne da dopovedati. Najina srečanja so postala kup prerekanj, jeze in slabe volje. Večkrat se sprašujem, kaj se z njo dogaja.«
Ja, starost nas spreminja. Prej ali slej se srečamo z gibalnim in miselnim usihanjem, postopno potrebujemo vse več pomoči, na preizkušnji so tudi odnosi z našimi bližnjimi. Medčloveških odnosov ne gradimo in krepimo le z dejanji, recimo s pozornostjo do čustvenih stisk sočloveka in pripravljenostjo pomagati, pri soustvarjanju odnosov igra pomembno vlogo tudi sporazumevanje. Toda prav pri tem imamo s starajočimi se starši pogosto težave. Zakaj? Zakaj smo ob tem največkrat zelo prizadeti?
-
Dobro počutjeoktober '24Zdravje Oskrba
Paliativno oskrbo še vedno povezujemo zlasti z umiranjem, vendar pa ni omejena le na konec življenja. V resnici gre za celostno obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podporo njihovim najbližjim, ne glede na to, v kateri fazi je bolezen.
Pri tem ne gre le za lajšanje telesnih simptomov, kot so bolečine, težko dihanje, slabost, nemir, delirij, izguba teka ali zaprtje ter preprečevanje razjed ipd. Pomembni sta tudi podpora pri bolnikovih psiholoških potrebah (pogosto jih grabi strah ali jeza) ter socialna podpora, še posebej kadar nima svojcev ali socialne mreže, prav tako je treba upoštevati duhovni vidik bolnika (prepričanja, verovanje). »Zdravstveno osebje je pogosto zadnji spremljevalec bolnika, zato je nujno, da poznamo njegove vrednote, želje in jih, kolikor je le mogoče,...
Vabljeni na 23. Festival za tretje življenjsko obdobje
V ponedeljek se v Cankarjevem domu začenja že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, največji dogodek za starejše v Evropi. V treh dneh, od 30. septembra do 2. oktobra, bo potekalo več kot 130 kulturnih nastopov, 30 predavanj in delavnic na temo zdravja in aktivnega staranja, 10 strokovnih razprav, 12 pogovorov v Festivalski kavarni z znanimi Slovenkami in Slovenci, nostalgične razstave in delavnice ročnih spretnosti ter program na več kot 150 razstavnih prostorih in kotičkih za zdravje, aktivno starost, kulturo in druženje.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetiseptember '24Zdravje Oskrba
PREPROSTE AKTIVNOSTI ZA LJUDI Z DEMENCO
Bralka prosi za nekaj nasvetov in idej preprostih aktivnosti za ljudi z demenco. Opaža, da se mama, s katero živi v skupnem stanovanju, ne zna več sama zaposliti niti ne ve, kako bi se lotila določenih nalog.
Pri načrtovanju aktivnosti vedno izhajate iz njene življenjske zgodbe, vključite pa jo lahko v prav vse. Pomembno je, da se pri tem osredotočate na izvajanje in nikoli na končni rezultat, saj je lahko razlog v odklanjanju tudi zato, ker jih vaša mama več ne izvede na način, kot jih je izvajala nekoč, prav tako pa jo to lahko opominja na napredujočo bolezen. Zato je izjemno pomembno, da jo spodbujate k izvajanju aktivnosti, četudi je v celoti ne zmore izpeljati. Ne izvajajte jih namesto nje in ji dajte dovolj časa, tudi če traja malo dlje.
Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan
Kovačevi so preživeli čudovit popoldan. Družina se je po dolgem času ponovno zbrala doma, da bi se z mamo Ano poveselili ob njenem devetdesetem rojstnem dnevu. Ana, njena hči in sinova, vnuki in pravnukinja, torta, smeh, pogovori, družinski spomini in spoznanje, da čas beži, so barvali slavnostno popoldne ter jih obogatili še z enim prijetnim spominom.
Kljub visoki starosti je mama do nedavnega še sama poskrbela zase. Zadnje mesece pa je opešala, s pomočjo hčerke še zmore nekaj korakov do kuhinje in stranišča, a čez dan večino časa presedi in preleži. Postaja vse bolj tiha. Skrbna in ljubeča hči ji je priskrbela invalidski voziček, da bi bila mama še naprej vključena v družinsko življenje.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijulij '24Zdravje Oskrba
SOCIALNA OSKRBA – POMOČ NA DOMU
Bralkina 83-letna mama si je zaradi padca zlomila kolk. Trenutno je na rehabilitaciji v zdravilišču, je nepokretna, za zdaj še ne sme obremeniti noge, do stanovanja, v katerem živi sama, pa mora prehoditi deset stopnic. Bralka sprašuje o možnostih pomoči in nadaljnjih korakih.
Spoštovani, vsekakor se še pred maminim prihodom domov obrnite na njenega osebnega zdravnika in patronažno službo, kjer vam bodo pomagali pri nasvetih o negi. Žal so njihovi obiski zelo omejeni (število in obseg določa osebni zdravnik), zato vam svetujem, da se obrnete na javne zavode, ki v občini bivanja nudijo socialno oskrbo. Namen le-te sta predvsem oskrba in podpora pri ohranjanju čim daljše samostojnosti in kakovostnega življenja na domu, preprečevanje osamljenosti ter razbremenitev svojcev. Obsega pomoč pri osnovnih dnevnih aktivnostih, kot so pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju in hranjenju, gospodinjska pomoč ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Socialno oskrbo izvajajo socialne oskrbovalke, storitev pa je običajno organizirana vse dni v tednu in se izvaja na domu uporabnika. Del cene storitve plača uporabnik, drugi del subvencionira občina, ki to storitev zagotavlja.
Smiselne aktivnosti so začimba za prijetnejšo starost
V razvitem svetu sta demenca in krhkost, s starostjo povezano zdravstveno stanje, za katero je značilno postopno usihanje vseh organskih sistemov vključno z mišicami, najpogostejši sopotnici visoke starosti. Demenca in krhkost sta napredujoči bolezni, povzročata postopno usihanje gibalnih in miselnih sposobnosti, posledično tudi funkcijskih sposobnosti. Starejše osebe z začetno stopnjo krhkosti ali demence so še normalno funkcionalne in podobno kot mlajše osebe zmorejo še vse aktivnosti, le bolj počasne so. Za zmerno stopnjo krhkosti in demence je značilno, da ne zmorejo več kompleksnejših aktivnosti, na primer nakupovanja, bančnih poslov in vožnje avtomobila. Ostajajo doma, potrebujejo pomoč pri čiščenju stanovanja in kuhanju. V napredovali stopnji krhkosti in demence starejše osebe ne zmorejo več tudi osnovnih aktivnosti, potrebujejo pomoč pri oblačenju, umivanju, hoji, odvajanju in hranjenju, potrebujejo 24-urno oskrbo.
Tudi opuščanje zdravstvene nege je nasilje
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki ga obeležujemo 15. junija, Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pri Zbornici – Zvezi opozarja na problematiko sistemskega nasilja nad starejšimi.
V domovih starejših in na drugih področjih strokovne skrbi za starejše prihaja namreč do opuščanja oziroma neizvajanja zdravstvene nege, saj v mnogih zdravstvenih, še posebej pa v socialnovarstvenih zavodih ni dovolj kadra, da bi bila ta ustrezno izvedena. »Kako drugače kot nasilje lahko imenujemo dogajanje, ko sta v domu starejših s sto, dvesto ali več stanovalci ponoči na voljo dva izvajalca zdravstvene nege ali še toliko ne? Dva zaposlena morata ponoči redno obračati na desetine stanovalcev, jim po potrebi zamenjati inkontinenčni pripomoček, pomiriti ljudi z demenco, oskrbeti tiste, ki imajo bolečine, vročino, ki potrebujejo zdravila, pogovor …« menita Darinka Klemenc in Dora Lešnik Mugnaioni, članici Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pri Zbornici – Zvezi.
Najboljša zdravstvena oskrba za zadnje obdobje življenja
Ko bomo ostareli, bomo zaradi napredovale krhkosti ali napredovale demence vstopili v zadnje obdobje življenja. Potrebovali bomo pomoč pri osnovnih dnevnih aktivnostih – hoji, oblačenju, umivanju, hranjenju in odvajanju. Kakovost našega življenja bo pomembno odvisna od oskrbe, ki je bomo deležni. Prav gotovo si vsak izmed nas želi, da bi v zadnjem obdobju življenja prejemal najboljšo možno.
Kakšna pa je najboljša oziroma najprimernejša oskrba za zadnje obdobje življenja? Ali je to takšna, ki zagotavlja dostojanstvo? Ali taka, ki zagotavlja udobje? Morda oskrba, ki rešuje zdravstvene zaplete (na primer okužbe) in zato podaljšuje življenje? Ali pa morda takšna, ki nam bo omogočala, da bomo preostanek življenja preživeli doma med najbližjimi? Verjetno ima vsak izmed nas svoje mnenje glede najprimernejše oskrbe. Paliativna stroka, ki se ukvarja z oskrbo oseb v zadnjem obdobju življenja, nas uči, da je najboljša tista, ki je v skladu z vrednotami posameznika.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetimaj '24Zdravje Oskrba
STISKE ČLOVEKA Z DEMENCO PONOČI
Bralka prosi za nasvet in pomoč pri načinih umirjanja svoje mame, ki ima demenco. Nemir se pojavlja predvsem v nočnem času, ko ne more zaspati in se sooča s številnimi strahovi in neželenimi obnašanji.
Včasih se zdi, da demenca vso svojo moč in zobe pokaže ravno ponoči, zato je bistvenega pomena prepoznati situacijo, ki človeka z demenco spravi v hudo stisko. Priprava na nočni počitek se ne začne v večernem času, pač pa že mnogo prej. Že podnevi mu ponudimo različne dejavnosti, ki bodo zaposlile njegovo telo in um ter poskrbele, da bo v nočnem času lažje zaspal. Izjemno pomembno je ustvarjanje dnevno-nočnega ritma. Zjutraj, ko vstane, ga spodbujamo, da se preobleče v dnevna oblačila, saj bo zvečer, ko ponovno obleče pižamo, lažje razumel, da je prišel čas za počitek. Če le lahko, naj obroke poje za mizo, ne v postelji. Čez dan naj se življenje odvija v običajnem ritmu, ne zatemnimo prostorov, bodimo aktivni in glasni, omejimo mu popoldanski počitek, proti večeru pa naj se aktivnosti umirjajo, govorimo tišje ter zmanjšamo jakost svetlobe.
