Pokojnine
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Dobro je vedetidecember '25Pokojnine
VDOVSKA POKOJNINA
Bralka navaja, da je njen pokojni mož pretežni del pokojninske dobe dopolnil v Sloveniji, manjši del pa v Makedoniji. Od znanke je izvedela, da bo v Sloveniji lahko uveljavila vdovsko pokojnino, ko bo dopolnila starost 58 let. Zanima jo, ali je ta informacija pravilna, glede na to, da je njen mož umrl novembra 2021, ona pa je ob njegovi smrti dopolnila starost 53 let in en mesec. Trenutno je zaposlena, vendar bi mogoče vseeno uveljavila vdovsko pokojnino, saj svoje delo težko opravlja.
Zimski dodatek – nova pravica iz pokojninskega sistema
Dobro je vedetidecember '25Pokojnine
Zimski dodatek je prišel na mizo ob koncu pogajanj o reformi pokojninskega sistema, vendar bo zelo pomemben za prihodnje generacije, predvsem za najranljivejše kategorije upokojencev in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Letos bo znašal 150 evrov, v naslednjih letih pa bo postopoma naraščal. Izplačan bo 17. decembra. V primeru naknadno priznane pravice pa bo izplačan najkasneje skupaj z izplačilom redne pokojnine in nadomestil za mesec maj v letu 2026.
Prvotna ideja je bila, da bi bil zimski dodatek izplačan že v letošnjem novembru z izplačilom pokojnin in nadomestil. Novelo ZPIZ-2O je državni zbor sprejel 18. septembra, a je pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma odložila uveljavitev novele na kasnejši čas. Vlada je držala obljubo, da bo v letošnjem letu izplačan zimski dodatek, saj je v interventni zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ki ga je državni zbor sprejel 11. novembra, vključila določbe glede zimskega dodatka za leto 2025.
Dodatek za pomoč in postrežbo in dolgotrajna oskrba se izključujeta
Dobro je vedetidecember '25Pokojnine Aktualno
Prvega decembra 2025 so se prenehale uporabljati določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, razen če gre za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo slepi ali slabovidni osebi.
Tretjega avgusta 2023 je začel veljati zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), s katerim se ureja sistem dolgotrajne oskrbe in določa postopno uveljavljanje pravic. Kot prva se je 1. januarja 2024 uveljavila pravica do oskrbovalca družinskega člana. Od 1. julija 2025 je mogoče uveljavljati pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, od 1. decembra 2025 pa tudi pravico do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji ali dnevno dolgotrajno oskrbo pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe ali pravico do denarnega prejemka. Dodatni pravici sta e-oskrba ter storitev za krepitev in ohranitev samostojnosti, ki ju lahko uveljavi upravičenec poleg posamezne pravice do dolgotrajne oskrbe.
Zimski dodatek bo izplačan 17. decembra
Prejemniki pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo letos prvič dobili tudi zimski dodatek v višini 150 evrov. Izplačan bo 17. decembra. Kot so sporočili iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prejemnikom ne bodo pošiljali obvestil o tem nakazilu.
Zimski dodatek se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, dobili ga bodo vsi, ki so junija letos že prejeli letni dodatek. Tistim, katerim bo pravica do letnega dodatka za letos priznana naknadno, bo nakazan ob izplačilu rednih prejemkov za maj 2026. Do zimskega dodatka so v sorazmernem delu upravičeni upokojenci, ki se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, in prejemniki delne pokojnine ali sorazmernega dela pokojnine. Zimski dodatek se prav tako odmeri v sorazmernem delu, če je osnovna pravica priznana ali je prenehala med koledarskim letom.
Katere ugodnosti bodo z reformo veljale že drugo leto
Dobro je vedetinovember '25Pokojnine
Z novo pokojninsko reformo (ZPIZ-2O) bo začelo veljati kar nekaj ugodnosti tako za sedanje kot nove uživalce pravic.
Najprej navajamo ugodnosti, ki bodo veljale za vse, ki so že uživalci pravic:
- Zimski dodatek 150 evrov bo izplačan z novembrsko pokojnino 2025 in je sistemsko urejen, prejmejo ga skoraj vsi upokojenci, razen upokojeni za ožji obseg pravic, torej več kot 650.000 upokojencev, in brezposelni delovni invalidi, ki prejemajo nadomestilo – teh je več kot 11.000.
Konferenca, ki je postregla tudi z rešitvami
Dobro je vedetinovember '25Pokojnine Aktualno
V prejšnji reviji smo predstavili prvi del 8. konference pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila septembra v Portorožu, njena osrednja tema pa je bila nova pokojninska reforma. Tokrat povzemamo glavne ugotovitve iz drugega dela, kjer so bili predstavljeni demografski podatki, ki so bili temeljni razlog za reformo, stanje gospodarstva ter poudarki predlaganih rešitev.
Ugledni gostje so skušali odgovoriti na vprašanje, kako bodo na izvajanje pravice do socialne varnosti vplivali današnji demografski trendi in trg dela. Dr. Andraž Rangus, raziskovalec Inštituta za ekonomska raziskovanja, je predstavil velike izzive pokojninskih sistemov po svetu, ki izhajajo iz demografskih sprememb, strukturnih sprememb na trgu dela in fiskalnih omejitev. Pri tem je poudaril vlogo solidarnosti kot temeljnega načela, ki presega golo finančno vzdržnost sistemov in vključuje vprašanja pravičnosti, delitve tveganj in medgeneracijsko pogodbo. Trenutno je največje število delovno aktivnega prebivalstva v azijskem svetu, medtem ko je najmlajša delovna sila na afriški celini. Močan vpliv na trg dela bodo imele avtomatizacija, digitalizacija dela in umetna inteligenca, kar bo zahtevalo vedno večje prilagajanje delovne sile. V širšem kontekstu demografije je poudaril tudi naš odnos do okolja in porabe energije.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Dobro je vedetinovember '25Pokojnine
PRIŠTETA POKOJNINSKA DOBA NA PODLAGI INVALIDNOSTI
Bralka navaja, da je od letošnjega julija invalid III. kategorije zaradi bolezni. V odločbi o odmeri nadomestila iz invalidskega zavarovanja je zasledila, da ima več pokojninske dobe, kot je je dopolnila v obveznem zavarovanju iz delovnega razmerja. Zanima jo, ali se bo ta pokojninska doba upoštevala tudi pri starostni upokojitvi leta 2027, ko izpolni pogoja starosti 61 in pokojninske dobe 40 let. Prav tako jo zanima, ali se ji bo to nadomestilo iz invalidskega zavarovanja izplačevalo tudi po upokojitvi, saj nekateri njeni znanci poleg pokojnine prejemajo tudi določen denarni znesek zaradi invalidnosti.
Lidija Šubelj je nova predsednica sveta Zpiza
Dobro je vedetinovember '25Pokojnine Aktualno
Na septembrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije imenoval novo predsednico sveta zavoda do izteka mandata, se seznanil s poročilom o poslovanju Kapitalske družbe v lanskem letu in predlogom zakona o institutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, razpravljal pa je tudi o kadrovski problematiki na zavodu.
Dosedanji predsednik sveta zavoda Danijel Kovač je odstopil, ker se je zaposlil na zavodu. V tem mandatu, ki traja do februarja 2026, ta funkcija pripada predstavnikom vlade. Na septembrski seji je svet za novo predsednico soglasno izvolil Lidijo Šubelj, generalno direktorico direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki zelo dobro pozna področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je bila pred tem kar dolgo časa zaposlena na zavodu, nazadnje kot direktorica sektorja za izvedenstvo.
Mednarodni svetovalni dan s hrvaškimi strokovnjaki v Ljubljani
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s hrvaškim nosilcem pokojninskega zavarovanja (HZMO) organizira mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 23. oktobra 2025, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom hrvaške pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni na Hrvaškem in potrebujejo informacije o hrvaški pokojnini, bo trajalo od 9. do 13. ure.
Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo
Pokojninska reforma, ki je ena najpomembnejših te vlade, je prejšnji mesec začela zakonodajno pot. Socialni partnerji so se dve leti pogajali, da so dosegli soglasje, kljub temu Delavska koalicija napoveduje referendum. Če reforma ne bo uspela, bodo naslednja pogajanja v precej slabših razmerah in tudi ukrepi bodo bolj boleči, je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Slovenija ima pretočni pokojninski sistem, kjer delovno aktivni prispevajo za pokojnine. Zaradi nizke rodnosti in daljše življenjske dobe je vse manj zavarovancev in vse več upokojencev, zato je reforma nujna. Vendar kljub postopnemu podaljševanju upokojitvene starosti minister meni, da prinaša za sedanje in bodoče upokojence veliko dobrega, predvsem pa stabilen, pravičen in varen pokojninski sistem.
