Potovanja
Na sejem cvetja in vrta v Pordenone
Prosti časfebruar '25Potovanja
GREMO NA IZLET
V soboto: 8. marca 2025
Vstopna mesta: Ljubljana, Nova Gorica, če bo dovolj prijav tudi Maribor, Celje in Novo mesto.
Odhod avtobusa z obračališča mestnega prometa na Dolgem mostu v Ljubljani ob 7. uri. Peljali se bomo proti Italiji mimo Portogruara do mesteca Pordenone. Obiskali bomo sejem cvetja in vrta Ortogiardino, ki je znan po domiselni tematski in strokovni razporeditvi paviljonov (angleški parki, tropski nasadi, gaj …). Mogoč bo nakup sadik sadja, jagodičevja, okrasnih rastlin, lončnic, vrtne opreme, literature. Popoldne se vračamo proti Sloveniji, kjer bo na Goriškem lahko postanek za večerjo (doplačilo). V Ljubljano bomo prišli v večernih urah.
Sotinski breg, prekmurski Triglav
Prosti časfebruar '25Potovanja
Izlet
Goričko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko, med Muro in Rabo. Tukaj, natančneje v občini Rogaševci, je najvišji vrh Prekmurja 418 metrov visok Sotinski breg ali Kugla oziroma prekmurski Triglav, kot se radi pohvalijo domačini.
Goričko sicer obsega ozemlja občin Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci. Turisti te kraje tudi najpogosteje obiskujejo.
Sotinski breg se ponaša s 17-metrskim razglednim stolpom, od koder je razgled na severovzhodni del Slovenije, ob lepem vremenu pa pogled zajame tudi dele Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Lesen stolp je pred leti zagorel, a je občina zgradila novega, vrh pa je tudi lepo opremljen z informativnimi tablami, tam je tudi avtomatska vremenska postaja. Do stolpa je mogoče priti peš ali s kolesom, tudi z avtom, najlažji dostop je iz obmejne vasi Sotina v smeri Kugle. Sotinski vrh je tudi del Pomurske planinske poti, ki se začne v vasi Serdica in pelje čez Serdiški ali Rdeči breg, pot je lepo označena. Do Sotinskega vrha vodi tudi označena turistična geološka učna pot s 365 stopnicami.Letos se bomo družili v Njivicah na Krku
19. SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, mnogi ste nas že pred novim letom spraševali, kam se bomo odpravili tokrat. V januarski reviji smo izdali, da bo naše letošnje druženje na hrvaškem otoku Krku. Skupaj bomo od 1. do 4. junija 2025.
Vabimo vas na veselo druženje, sprostitev, telovadbo, zanimive izlete, poučna predavanja in večerne zabave ter ples ob zvokih glasbe. Naužili se bomo tudi prvih poletnih sončnih žarkov in se kopali v morju.
-
Reportaža
Najstarejša skandinavska prestolnica nas je sredi marca pričakala v vsem svojem zimskem sijaju. V soncu se je bleščal delno zamrznjen fjord, okoli katerega so Norvežani nanizali bisere sodobne arhitekture. Ob prihodu v središče Osla, ki je že tisoč let glavno mesto Norveške, smo občudovali zanimive stolpnice, ki kot lego kocke stojijo druga ob drugi ter sporočajo, da je nekdanje mestece postalo sodobna metropola.
V preteklosti revna država se je, zahvaljujoč nafti in plinu, prebila med najbogatejše na svetu. Obdržali so monarhijo in svojo valuto – krono ter ostali močna pomorska država. Veliko pozornosti namenijo razvoju in življenju v sožitju in v skladu z naravo ter okoljem, ki se prepleta s sodobnim, kar daje Oslu prav poseben čar. Je zeleno mesto z veliko parki, ki šteje z okolico že 1,2 milijona ljudi, obdano je z gozdnatimi griči ter gorami. Pohvalijo se lahko z najboljšo pitno vodo v Evropi.
-
Izlet
Grad, ki ponosno stoji nad Podčetrtkom, ima pestro zgodovino. Dolga desetletja je klavrno propadal, a odkar so ga vsaj delno obnovili in konec lanskega avgusta slavnostno odprli, ima lepšo usodo.
Prvotni grad je bil zgrajen v 12. stoletju in imel je veliko vlogo v obrambi tega dela Slovenije, saj je bil postavljen na strateškem mestu ob meji z avstrijskim cesarstvom in Habsburžani. Leta 1515 je podlegel kmečkemu uporu, nakar so ga dogradili grofje Tattenbach. Po smrti Hansa Tattenbacha se je grad dedoval vse do leta 1628, ko ga je zasegla država. Odkupil ga je Ignac Attems, ki je uredil kapelo sv. Jurija, ta pa se omenja od leta 1748. Zadnja temeljita obnova je bila leta 1874, izvedli so jo Attemsi, ki so imeli grad v posesti vse do konca druge svetovne vojne. Po njej pa grad Podčetrtek postane ljudska last in kmalu zatem so roparji iz njega odnesli vse, kar je bilo kaj vredno. Nato je dolga leta menjal lastnike in propadal.
Oddih za skupine v najlepših kotičkih Slovenije
Ali ste že razmišljali, kako bi člani vaših društev uživali v oddihu, ki združuje sprostitev, zdravje in odkrivanje lokalnih zgodb? Terme 3000 – Moravske Toplice, Terme Ptuj in Zdravilišče Radenci, ki so del največje slovenske turistične skupine Sava Hotels & Resorts, so idealna izbira za skupinske počitnice.
Dolgoletna tradicija prijaznosti in domačnosti teh krajev, dopolnjena z edinstveno ponudbo, zagotavlja popoln oddih.
Zakaj za vašo skupino izbrati ravno nas?
• Blagodejna moč narave. Uživajte v edinstvenih termalnih vrelcih, ki pozitivno vplivajo na telo in duha. Od črnih termalnih kopeli v Termah 3000 do mineralnih kopeli v Radencih in termalnih užitkov na Ptuju – v naših bazenih in wellness centrih se lahko vsak sprosti in regenerira.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 15. februarja 2025
Vstopna mesta: Ljubljana, počivališče Lom, Ravbarkomanda, Koper (trgovina Oviese)
Odhod ob 6. uri zjutraj z Dolgega mosta v Ljubljani. Vožnja z vmesnimi postanki po avtocesti do Kopra in naprej do hrvaške meje, potem po istrski avtocesti čez dolino Mirne in Limsko drago do Fažane. Okoli 9.30 vkrcanje za otok Veliki Brion, kjer si bomo ogledali tamkajšnji narodni park. Po njem se bomo zapeljali z električnim vlakcem, obiskali safari z eksotičnimi živalmi, arheološka najdišča in si ogledali muzej ter Titovo rezidenco. Sledi prosti čas za sprehod po otoku, nato se vrnemo v Fažano. Zapeljali se bomo do Pulja, kulturnega in gospodarskega središča Istre. Sledi čas za kosilo (doplačilo), potem pa vodeni ogled mesta. Najpomembnejša znamenitost je vsekakor Arena, šesti največji amfiteater na svetu, ki si ga bomo lahko ogledali ob doplačilu. Ob 18. uri je predviden odhod proti domu.
Spoznajte ledenico, štirn'co in apnenico
Prosti časdecember '24Potovanja
Reportaža
Naravoslovno-zgodovinska učna pot Hrpelje vodi mimo enkratnih kraških pojavov, bogatega rastlinskega in živalskega sveta, vse skupaj pa je obogateno s kratkimi in jedrnatimi opisi na informacijskih tablah, ki poljudno razložijo marsikatero skrivnost polpreteklega vsakdana v Hrpeljah in okolici.
Na sprehodu velja upoštevati zanimivo markacijo v podobi kuščarja zelenca, ki je naslikan na večjih kamnih ob poti in je žal vse redkejši živalski gost kraških gmajn. »To je Rudetova ledenica, kjer so pozimi shranjevali led, ki so ga nalomili v zmrznjenih kalih in ga nato poleti vozili v Trst za potrebe mesnic in pivovarn. Poglej, v tem vodnjaku smo se vaški otroci kopali, živina pa napajala v bližnjem kalu. Tukaj pa je dobro ohranjen primerek kraškega ograjenega vrta, ki je poljske pridelke varoval pred lačno divjadjo. No, v tej vrtači so vaščani proizvajali apnenec, tam naprej pa so nekoč kopali železovo rudo,« je kot iz rokava stresal podatke Hrpeljec Boris Novak, ki se je več kot uspešno prelevil v priložnostnega vodnika na sprehodu po naravoslovno-zgodovinski učni poti.
-
Prosti časdecember '24Potovanja
GREMO NA IZLET
V soboto, 25. januarja 2025
Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor
Odhod avtobusa ob 8. uri z Dolgega mosta v Ljubljani. Možnost vstopa na poti v Celju in Mariboru. Sledi vožnja do Svete Ane v Slovenskih goricah. Tam bodo pri družini Kolarič v zeliščni zemljanki oziroma čajnici predstavili zelišča in pripravke iz njih (čaje, tinkture, sirupe, mazila …). Seznanili nas bodo tudi s postopki njihovega nabiranja in sušenja ter nam za zajtrk postregli s čajem, zeliščnim namazom, čemažem s skuto, marmelado iz buč hokaido, skuto z rukolo, bučnimi semeni, bučnim oljem, domačim rženim kruhom, polnozrnatim kruhom z...
-
Prosti časnovember '24Potovanja
Reportaža
Kot uvod v branje romana Borisa Pahorja Mesto v zalivu smo članice in člani bralnega krožka, ki deluje v okviru Knjižnice Kozina in ga že drugo leto vodi Jana Barba, obiskali nam ljubo mesto Trst ter čuječe odkrivali njegovo slovensko in literarno dušo.
V njem smo se počutili tako domače, kot se tu doma počutijo ljudje različnih narodnosti: Italijani, Nemci, Slovenci, Hrvati, Srbi, zadnja desetletja tudi Kitajci in drugi, ki tu živijo. Poseben pomen ima to naše drago mesto v zalivu, kot bi rekel Pahor, za male ljudi ob italijansko-slovenski meji, saj so s Trstom povezani več rodov nazaj. Svoje je seveda tudi v tem delu Evrope naredila prva svetovna vojna, da je pêlin postal simbol tega dela slovenske zemlje ob morju, da se je tod v času pred drugo svetovno vojno in med njo zalezel fašizem ─ se pa vendarle zdi, da je do današnjih dni etika nacionalizma zgorela, da je popustila prevlada tendence D-faktorja in da zmoremo v tem obmejnem prostoru Evrope zgledno sobivati ob odprti meji in težimo k temu, da grobost ne bo več zamenjala vljudnosti.