Potovanja
Svete Višarje in Belopeška jezera
GREMO NA IZLET
V soboto, 23. avgusta 2025
Vstopna mesta: *Maribor, *Celje, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice
Odhod ob 8. uri pri Hali Tivoli v Ljubljani. Vožnja čez Gorenjsko do Trbiža. Z gondolsko žičnico se bomo povzpeli na Svete Višarje na 1766 metrov nadmorske višine, kjer je leta 1360 neki pastir našel v grmu lesen kip Marije z detetom. Na tem mestu so najprej postavili kapelico, nato cerkev, ki jo krasijo Marijin kip, čudovite freske in barvna okna. Z Višarij se ponuja čudovit razgled na okolico. Po vrnitvi v dolino bo kratek postanek v Trbižu, potem si bomo ogledali Belopeška jezera pod Mangartom. Pot bomo nadaljevali do Planice, kjer je eden najmodernejših nordijskih centrov na svetu, in si ogledali eno največjih skakalnic na svetu. Izlet bomo zaključili v Kranjski Gori, kjer si bomo po želji lahko privoščili kosilo. Domov se bomo vrnili v večernih urah.
Bolje zelena in varnejša Velenjska plaža
POLETNA PRILOGA
Plaža ob Velenjskem jezeru je sredi junija zasijala v novi podobi. Utrjene poti, klančine, urejene stopnice so le del posodobitve, ki omogoča lažji in varnejši dostop tudi starejšim in gibalno oviranim osebam.
Velenjska plaža je na osnovi anket, ki jih izvaja RTV Slovenija, že sedem let zapored v samem vrhu najbolje urejenih naravnih kopališč pri nas. In tudi ena bolj obiskanih, lani so našteli več kot 120 tisoč obiskovalcev. Velenjsko jezero je sicer eno največjih jezer v Sloveniji, nastalo pa je kot posledica rudarjenja. »Mestna občina že od leta 2012 sistematično razvija Velenjsko plažo. Zato si bomo prizadevali, da zemljišča, ki so del plaže ali so v njeni neposredni bližini in so še vedno v lasti Premogovnika Velenje, ne bo prišlo v roke špekulantov z zemljišči,« poudarja župan Peter Dermol. »Kot družini prijazna destinacija smo želeli zagotoviti dostop tudi starejšim, gibalno oviranim in invalidom pa tudi mamicam z vozički. Pa ne le do plaže, pač pa tudi do lesenih pomolov, javnih sanitarij in gostinskega lokala,« je dodal.
Druženje, izleti, zabava in ples
REPORTAŽA: SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Kar težko je verjeti, da je minil že mesec od našega druženja na Krku, saj so vtisi še precej živi. Naj tale reportaža bralce in prijatelje Vzajemnosti, ki ste bili z nami, spet spomni, kako prijetno smo se imeli na štiridnevnem oddihu. Tiste, ki ste tokrat manjkali, pa naj spodbudi, da boste prihodnje leto potovali z nami …
V Njivice na otoku Krku smo se v nedeljo, 1. junija, pripeljali s petimi avtobusi z vseh koncev Slovenije. No, pravzaprav smo tja prispeli iz Rovinja, kjer je bil naš prvi izletniški postanek. Rovinj imamo v spominu najbolj po tovarni tobačnih izdelkov, ki pa so jo pred leti preselili na obrobje mesta. Pa ste vedeli, da mu pravijo tudi mesto dimnikov? Staro mestno jedro ob morski obali se ni moglo širiti, zato so prišleki dozidavali že obstoječe hiše, vsako stanovanje pa je potrebovalo svoj dimnik. Druga zanimivost, ki je veljala v preteklosti, pa so koze. Rovinjčani so jih zelo cenili (imajo jo celo v mestnem grbu), saj so pomagale preživeti celim generacijam prebivalcev. A v času Jugoslavije so v teh krajih koze veljale za državne sovražnice, ker naj bi po mnenju takratne oblasti preveč opustošile naravo. Ljudje, ki so si drznili na skrivaj vzgojiti kakšno žival, so tvegali hudo kazen …
Dobro je biti tam, kjer je dobra voda
UVOD V PRILOGO
Ta slovenski pregovor zagotovo velja v tem delu leta, ko nenehno iščemo vodo v vseh oblikah. Ne le zato, da bi se odžejali, pač pa tudi osvežili.
Obiskali smo nekaj stoječih voda, kot se jim uradno reče, ker za jezero obstajajo posebne definicije. Najbolj klasična pravi, da je to naravna kotanja na kopnem, ki je stalno ali občasno zapolnjena s sladko ali slano vodo. Druga, nekoliko bolj zapletena, pa: jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo s površino, večjo od enega hektarja, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode in nima neposredne povezave z morjem. Več kot naravnih imamo pri nas umetnih jezer(c), ki so nastala v nekdanjih v peskokopih in glinokopih, z zajezitvijo rek ali zaradi ugrezanja površja nad rudniškimi rovi. Nekatera so primerna za kopanje, druga le za ribolov ali športne dejavnosti.
Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk
Spomini na letošnje že 19. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki smo ga imeli v začetku tega meseca v Njivicah na Krku, je še živ. Na otok Krk smo se pripeljali s petimi avtobusi iz vseh koncev Slovenije. Za organizacijo letovanja je tudi tokrat zgledno poskrbela Turistična agencija Kompas. Na poti smo si ogledali Rovinj, eno najlepših istrskih mest, v Njivicah, kjer smo bivali v hotelu Aminess Magal, pa smo vsak večer imeli kviz, kjer se je v splošnem znanju pomerilo več ekip oziroma omizij, predvsem prva dva večera pa smo tudi veliko plesali. Zjutraj smo telovadili, potem pa smo se odpravili na izlet.
-
REPORTAŽA
S sestro sva se odločili, da bi mamo Heleno, ki je lani dopolnila devetdeset let in je še vedno v dobri formi, peljali na krajše potovanje v Rim, mesto, ki si ga je vedno želela obiskati. Organizirali sva prevoz in rezervirali hotel. Nekaj dni pred odhodom sva jo vprašali: »Mami, ali si za to, da gremo za tri dni v Rim?« Vesela in presenečena nad idejo je vzkliknila: »Pa pojdimo!«
Zgodaj zjutraj smo se z avtomobilom odpeljale v Trst, parkirale ob železniški postaji in se vkrcale v sodoben rdeč vlak. Nekaj minut čez osmo uro zjutraj smo se odpeljale. Sprva se je vlak na postajah pogosto ustavljal, od Firenc do Rima pa je brzel z 285 kilometri na uro. Med vožnjo smo klepetale, privoščile smo si tudi malico. Kava iz avtomata je bila odlična, videlo se je, da aparat za vsak lonček posebej zmelje kavo. Po šestih urah vožnje smo v Rimu izstopile, vlak pa je nadaljeval vožnjo proti Neaplju.
-
Izlet
Ko ne boste vedeli, kaj bi počeli oziroma kaj bi si še ogledali v naši deželici, vas vabim v loke na Dravskem polju oziroma Krajinski park Šturmovci.
Park z nekoliko nenavadnim imenom leži ob sotočju Drave z Dravinjo neposredno ob Ptujskem jezeru in velja za zadnje zavetišče ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, hkrati pa za učinkovit zadrževalnik visokih voda. Dobrih 125 hektarjev veliko območje poplavne ravnice so za krajinski park razglasili leta 1979. Ob tem naj omenim tri zanimivosti: park leži na največjem otoku v Sloveniji (v svojem najboljšem času, v 19. stoletju, je meril v dolžino celo šest kilometrov), Ptujsko jezero je največja odprta vodna površina pri nas, park in jezero pa sta v neposredni bližini Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 5. julija 2025
Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Jesenice in Maribor ter Celje, če bo dovolj prijav.
Odhod ob 6.30 pri Hali Tivoli v Ljubljani. Peljali se bomo skozi karavanški predor mimo Špitala ob Dravi ( Spitta l an der Drau ) do mesteca Sovodenj ( Gmünd ). Po gorski cesti, kjer nas bo spremljala reka Malta, ki se v dolino spušča v številnih slapovih in brzicah, se bomo povzpeli na 1920 metrov nadmorske višine. Tam se nam bo odprl pogled na umetno akumulacijsko jezero Kölnbrein, ki z 200 metrov visokim jezom zadržuje 1,5 milijona kubičnih metrov vode.
-
REPORTAŽA
Mongolija je še vedno pojem za prostranost, za širne in globoke stepe ter gore, prostrano puščavo Gobi in gorovje Altaj, za velika jezera s kristalno čisto vodo. In tudi duha Džingiskana je čutiti, čeprav je ta mogočni vladar zavojeval ozemlja v 13. stoletju.
Moje védenje o Mongoliji je izhajalo iz knjige z naslovom Volčji totem, in čeprav opisuje predvsem Notranjo Mongolijo, ki je danes del Kitajske, mi je razkrila veliko ter globoko skrivnostno povezanost med nomadskim ljudstvom in volkovi. Ko je prijateljica lani začela govoriti o potovanju tja, sem razmišljala, le kako naj se tako zelo daleč odpravimo štirje popotniki, ki smo že obrnili leta čez 60 in celo čez 70, prijateljica pa tudi zelo pogumno obvladuje nekaj kroničnih bolezni. A ravno njen pogum je pripomogel k odločitvi za potovanje.
Zelenjavni vrtovi pod cerkvenimi oboki
Piran v mestnem središču skriva zanimivo dragocenost – skrite vrtove. Te zelene oaze pod cerkvijo in obzidjem pričajo o tem, da so bili prebivalci nekoč samooskrbni. Očem skrite kotičke bodo v prihodnje obudili s projektom Vrtovi pod oboki, nastala naj bi nekakšna mestna oaza z različnimi sredozemskimi rastlinami in drevesi.
V Piranu nikoli ni bilo velikih parkov, ker zanje v ozkem mestnem središču ni bilo prostora. Je pa zato premogel različne tipologije vrtov – od dvorišč in vrtičkov do oljčnikov in celo manjših njiv, izvemo na sprehodu z domačinko in krajinsko arhitektko Romano Kačič. Večina teh vrtov je v lasti bodisi občine bodisi cerkve.