Potovanja
-
Prosti časfebruar '26Potovanja

Na Mrzlici, gori, ki stoji med Zasavjem in Savinjsko dolino, ne prebiva samo divji zeleni mož. Po ljudskem izročilu je gora votla in napolnjena z vodo, v njenih nedrjih pa živi zmaj. Obdana je s tremi obroči, ki varujejo vodo v notranjosti, da ne steče. Otroke z osamljenih mrzliških kmetij so nekoč strašili tudi s skrivnostno coprnico, ki naj bi letala po gori, po njenih pobočjih pa naj bi švigala orjaška bela kača.
Tako je Mrzlico opisala Irena Cesar Drašler v knjigi Pravljične poti Slovenije. Predvsem pa je to zelo priljubljena pohodna točka, a še zdaleč ne le za Zasavce. Za nekatere pa je to kar knapovski Triglav. Kot zanimivost naj omenim, da je Franc Kocbek že konec 19. stoletja v valu navdušenja zapisal, da se mu vidi Mrzlica s svojimi tremi vrhovi, gledano iz Savinjske doline, kakor savinjski Triglav – čeprav s svojo višino (1122 m) ne seže Triglavu do kolen. Pravzaprav pa ima le dva vrhova, vmes je travnato sedlo.
-

20. SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Na jubilejnem srečanju prijateljev Vzajemnosti se bomo družili od 31. maja do 3. junija 2026 v Vodicah pri Šibeniku.
Drage bralke in bralci, zveste prijateljice in prijatelji Vzajemnosti, v teh dvajsetih letih smo se družili v marsikaterem obmorskem kraju na Hrvaškem pa na otokih, zapeljali smo se tudi čez mejo v Bosno in Hercegovino. Tokrat nas bo gostil, priljubljeni turistični kraj v bližini Šibenika s slikovito rivo, zgodovinskimi znamenitostmi in lepimi plažami. Med drugim je znan po eni najbolj priljubljenih prireditev, ki se odvija v začetku avgusta – to je Vodička fešta. No, če se pošalimo, se bo letos pač začela nekoliko prej …
Kjer se zgodovina sreča z urbanimi ritmi

POTOPISNA REPORTAŽA
Moje potovanje po Južni Afriki se je začelo v Johannesburgu, kjer se energija moderne Afrike sreča z globokimi odmevi njene preteklosti. Po pristanku na letališču OR Tambo International sem si vzela trenutek, da zadiham, se umirim in prepustim ritmu mesta.
Johannesburg mi je zelo hitro odprl svoje srce. Moj prvi postanek je bil Trg Nelsona Mandele (Nelson Mandela Square) v Sandtonu, kraju, ki me je takoj prevzel s svojimi elegantnimi kavarnami, toplim vzdušjem in mogočno Madibino skulpturo, ki bdi nad trgom. Mandela, prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike in nobelovec, predvsem pa neustrašen borec proti apartheidu, je pripadal klanu Madiba, zato so ga v znak spoštovanja včasih tako imenovali. Ko sem stala pod njo, sem čutila težo in ponos južnoafriške zgodbe. Zvečer sem se znašla v mestni četrti Melrose Arch, kjer sem uživala v večerji, polni drznih okusov in začimb, ki so me prvič popeljali v svet sodobne južnoafriške kuhinje. Popoln uvod za spoznavanje z mestom. Obisk muzeja apartheida naslednji dan pa je bil eden najbolj čustvenih trenutkov potovanja – sprehod skozi razstavne prostore je bil kot korak v dušo naroda, ki se je prebil do svobode.
-

Izlet
Ko mraz ščipa za ušesa, se radi usmerimo proti morju, kjer se sonce prikaže pogosteje, temperature pa so prijetnejše. Da pa se ne bomo sprehajali samo ob obali, predlagam, da se povzpnemo nekoliko višje – v park kamnitih skulptur na polotoku Seča, ki so jih izklesale roke umetnikov z vsega sveta.
Iz osrednjega dela države smo v Portorožu v dobri uri, odvisno, od kod krenete. Pri zadnji smerni tabli za Portorož ne zavijemo desno na cesto, ki vodi do zaliva, ampak nadaljujemo čez hrib približno kilometer do odcepa za Lucijo, se usmerimo v Kamp Lucija in se pri vhodu po cesti levo še nekaj sto metrov vzpenjamo do parkirišča pri vhodu na Formo vivo. Ali pa pustimo avtomobil kjer koli pod polotokom Seča, saj nas do nekoliko pozabljene razstave umetniško obdelanih skal na prostem loči le krajši sprehod.
-
Prosti časdecember '25Potovanja

Potopisna reportaža
Toskana malo spominja na valovito dolenjsko pokrajino, le da namesto gozdov prevladujejo visoke pokončne ciprese. Doline so širše, značilnost te slikovite italijanske pokrajine pa so naselja na hribčkih.
Najvišje leži Montepulciano. Strnjeno srednjeveško mesto, v katerem živi več kot 14 tisoč ljudi, objema lepo ohranjeno obzidje. Med drugo svetovno vojno sta grof in grofica Origo v zadnji minuti preprečila Nemcem, da bi to zgodovinsko mesto zravnali z zemljo, saj so se ti hoteli maščevati za partizanske napade v teh krajih. Razneslo je le vzhodna vrata mestnega obzidja Porta al Prato. Po strmi in ovinkasti ulici Corso, dolgi kilometer in pol, ki je glavna arterija od vznožja pa do vrha mesta, vozijo mali avtobusi. Njihovi šoferji so pravi velemojstri, saj brezhibno zvozijo ozke odseke, kjer gre marsikje za milimetre. Občudovali smo lepo arhitekturo starih kamnitih hiš, okrašenih s pisanim cvetjem, trgovinice s spominki in rustikalne restavracije pod starimi oboki.
-
Prosti časnovember '25Potovanja

REPORTAŽA
Z družino sem potoval po številnih deželah sveta, toda Filipini so nam ostali še nepopisan list. Februarja 2019 se nam je ponudila priložnost, da uresničimo davno željo. Z zagrebškega letališča smo leteli dobrih pet ur do Dohe, nato pa nas je čakal bistveno daljši polet do Manile, kamor smo po devetih urah letenja prispeli okoli osme ure zjutraj.
Filipini so otoška država v jugovzhodni Aziji, kjer je več kot 7600 otokov, zato ji pravijo tudi dežela tisočerih otočkov in vulkanov. Kar dve tretjini ozemlja predstavljata največja otoka Luzon in Mindanao. Znani so po svoji bogati kulturi, različnih etičnih skupinah, čudovitih plažah, tropskem podnebju in raznolikem rastlinstvu in živalstvu. Dežela se ponaša kot svetovni pridelovalec kokosa, saj tam rase kar 340 milijonov kokosovih palm. Na otoku Bohol pa živijo tarsierji (Tarsius tarsier), ki veljajo za najmanjše primate na svetu.
-
Prosti časoktober '25Potovanja

REPORTAŽA
»Ticket to Gibraltar! Vstopnica za Gibraltar!« je moški, ki po videzu ni prav nič spominjal na uradnega prodajalca česar koli, ogovarjal voznike v koloni vozil, ki se je po polžje premikala proti špansko-gibraltarski meji. Upam, da mu kdo ni nasedel, kajti za vstop v to britansko kolonijo ni treba plačati niti centa, le potni list ali osebno izkaznico je treba pokazati carinikom. Kmalu zatem se turist znajde v drugem svetu – na planetu opic.
V prejšnjem stavku je precej resnice, kajti v Gibraltarju kraljujejo opice. Pa ne kakršne koli, ampak takšne, ki se kot fotomodeli nastavljajo fotografskim objektivom, še raje pa zasledujejo turiste, še posebej, če jim v zameno za poziranje ponudijo kakšen sladek priboljšek.
-
Prosti časseptember '25Potovanja

Izlet
Dragi popotnik, če se odpravljaš na Koroško, ti toplo priporočam Leše nad Prevaljami. Kraj ni vreden obiska samo za ustvarjanje lepih fotografij, ima tudi zanimivo zgodovino, tesno povezano z rudarjenjem.
S Prevalj vodijo do Leš slabi trije kilometri asfaltne ceste. Gre za gručasto in nekoliko razloženo naselje pod hriboma Kal (1005 m) in Volinjak (886 m). Kraj naj bi dobil ime po leski, ki je v njeni okolici res ne manjka. Prebivalci so danes večinoma zaposleni v dolini, predvsem v ravenski železarni, nekoč pa jih je veliko služilo kruh v rudniku. Rjavi premog je tu odkril dunajski uradnik Blaž Mayer leta 1818 in že dve leti kasneje so ga začeli načrtno kopati za potrebe prevaljske železarne. Do sredine 19.
Več kot le dežela čokolade in natančnih ur
Prosti časseptember '25Potovanja

Švica
Če ste med tistimi, ki alpsko simboliko Švice povezujejo z deklico Heidi, strmimi vrhovi in obiskom katerega od (mondenih) smučišč v zimskem delu leta, vas utegnejo njeni čari v toplejši polovici leta prijetno presenetiti. Švica ima namreč veliko pokazati, pri čemer čudovita jezera, ledeniške doline, alpski vršaci, luknjasti siri, čokolada, natančne ure, švicarski noži, polni bančni trezorji in nevtralna zgodovinska vloga še zdaleč niso vse, po čemer bi si jo lahko zapomnili.
Že prihod v to državo, ki velja za eno najbogatejših na svetu, je bil malce drugačen, a zato nič manj veličasten. Izbrali smo namreč kar 2469 metrov visok prelaz Veliki Sveti Bernard, švicarski tretji najvišji cestni prelaz, kjer se je začela zgodba slavnih bernardincev. Ti pasji velikani so namreč v tukajšnjem zavetišču oziroma hospicu, ki so ga v srednjem veku ustanovili menihi avguštinci, bivali skupaj z njimi. Prvi dokaz, da so bili psi resnično v samostanu, sta dve sliki iz leta 1690, delo Salvatoreja Rose.
Odkrivanje podvodnega sveta z ladjico

Motorna ladja Subaquatic je edino plovilo na slovenski obali, s katerega si lahko skozi posebna okna v spodnjem delu ogledate podvodni svet in obenem uživate v čudoviti panoramski vožnji.
Sprejme do petdeset potnikov, od teh jih po dvanajst lahko izmenično sedi v podpalubju in si med vožnjo skozi posebna okna ogleduje geološko sestavo morskega dna, rastlinstvo in živalstvo, podmorski previs (globina morja se spusti s treh na 15 metrov globine, kjer je tudi največja koncentracija morskih konjičkov) in na koncu še gojišče morskih školjk klapavic v naravnem rezervatu Strunjan. Prvi postanek z ladjico je pri naravnem spomeniku ob rtu Madona na piranski Punti. Tamkajšnji podvodni greben je po pripovedovanju potapljačev poln življenja. Naokoli se podijo glavači, babice, jate črnikov, fratrcev in salp, na tem mestu je tudi veliko golih polžev in predvsem rakov. V pesku lahko izurjeno oko opazi tudi morskega lista, včasih pa se komaj opazno približa tudi kakšna sipa. Morsko dno je prepredeno z rumenimi žveplenastimi spužvami. Tu pa tam je opaziti tudi kakšnega leščurja, ki velja za zaščiteno vrsto školjke in ga je strogo prepovedano nabirati ali uničevati.



