Potovanja
-
Prosti časseptember '25Potovanja
Izlet
Dragi popotnik, če se odpravljaš na Koroško, ti toplo priporočam Leše nad Prevaljami. Kraj ni vreden obiska samo za ustvarjanje lepih fotografij, ima tudi zanimivo zgodovino, tesno povezano z rudarjenjem.
S Prevalj vodijo do Leš slabi trije kilometri asfaltne ceste. Gre za gručasto in nekoliko razloženo naselje pod hriboma Kal (1005 m) in Volinjak (886 m). Kraj naj bi dobil ime po leski, ki je v njeni okolici res ne manjka. Prebivalci so danes večinoma zaposleni v dolini, predvsem v ravenski železarni, nekoč pa jih je veliko služilo kruh v rudniku. Rjavi premog je tu odkril dunajski uradnik Blaž Mayer leta 1818 in že dve leti kasneje so ga začeli načrtno kopati za potrebe prevaljske železarne. Do sredine 19.
Več kot le dežela čokolade in natančnih ur
Prosti časseptember '25Potovanja
Švica
Če ste med tistimi, ki alpsko simboliko Švice povezujejo z deklico Heidi, strmimi vrhovi in obiskom katerega od (mondenih) smučišč v zimskem delu leta, vas utegnejo njeni čari v toplejši polovici leta prijetno presenetiti. Švica ima namreč veliko pokazati, pri čemer čudovita jezera, ledeniške doline, alpski vršaci, luknjasti siri, čokolada, natančne ure, švicarski noži, polni bančni trezorji in nevtralna zgodovinska vloga še zdaleč niso vse, po čemer bi si jo lahko zapomnili.
Že prihod v to državo, ki velja za eno najbogatejših na svetu, je bil malce drugačen, a zato nič manj veličasten. Izbrali smo namreč kar 2469 metrov visok prelaz Veliki Sveti Bernard, švicarski tretji najvišji cestni prelaz, kjer se je začela zgodba slavnih bernardincev. Ti pasji velikani so namreč v tukajšnjem zavetišču oziroma hospicu, ki so ga v srednjem veku ustanovili menihi avguštinci, bivali skupaj z njimi. Prvi dokaz, da so bili psi resnično v samostanu, sta dve sliki iz leta 1690, delo Salvatoreja Rose.
Odkrivanje podvodnega sveta z ladjico
Motorna ladja Subaquatic je edino plovilo na slovenski obali, s katerega si lahko skozi posebna okna v spodnjem delu ogledate podvodni svet in obenem uživate v čudoviti panoramski vožnji.
Sprejme do petdeset potnikov, od teh jih po dvanajst lahko izmenično sedi v podpalubju in si med vožnjo skozi posebna okna ogleduje geološko sestavo morskega dna, rastlinstvo in živalstvo, podmorski previs (globina morja se spusti s treh na 15 metrov globine, kjer je tudi največja koncentracija morskih konjičkov) in na koncu še gojišče morskih školjk klapavic v naravnem rezervatu Strunjan. Prvi postanek z ladjico je pri naravnem spomeniku ob rtu Madona na piranski Punti. Tamkajšnji podvodni greben je po pripovedovanju potapljačev poln življenja. Naokoli se podijo glavači, babice, jate črnikov, fratrcev in salp, na tem mestu je tudi veliko golih polžev in predvsem rakov. V pesku lahko izurjeno oko opazi tudi morskega lista, včasih pa se komaj opazno približa tudi kakšna sipa. Morsko dno je prepredeno z rumenimi žveplenastimi spužvami. Tu pa tam je opaziti tudi kakšnega leščurja, ki velja za zaščiteno vrsto školjke in ga je strogo prepovedano nabirati ali uničevati.
Odkrivanje požiralnikov Cerkniškega jezera
Sprehajanje po dnu presahlega Cerkniškega jezera je (z malo domišljije) podobno sprehajanju po Luni, kot ga lahko spremljamo v televizijskih oddajah. Pri tem ne potrebujete skafandra, le dobro obutev, sončno kremo in steklenico z vodo.
Če želite ob prijetnem sprehodu izvedeti še mnoge zanimivosti ste v soboto, 26. julija, vabljeni na dvourni ogled. V spremstvu vodnika se boste sprehodili ob požiralniškem sistemu Rešeto, odkrivali “kraterje” oziroma ponore in požiralnike, kamor presahne voda iz presihajočega Cerkniškega jezera. Obiskali boste jamo Skadulco in spoznali rastline in živali, ki jim jezero predstavlja dom. Vodnik vam bo razkril še marsikatero zgodbo o največjem presihajočem jezeru pri nas. Ogled je primeren za odrasle in otroke, zbrali se boste pred Centrom za obiskovalce v Dolenjem jezeru malo pred 9. uro zjutraj.
Brezplačni avtobusi na Gorenjskem
Do konca avgusta petkrat na dan vozi brezplačni avtobus med Radovljico in Bledom. Ustavlja se na železniški postaji v Lescah, kampu Šobec, River Campingu Bled in na blejski avtobusni postaji. Na Bledu pa so organizirane kar tri brezplačne linije z Bled Busom. Linija Okoli jezera ima deset odhodov. Trikrat na dan linija Po vaseh povezuje središče s Selišami, Zasipom, Ribnim in Bohinjsko Belo. Dvakrat na dan pa avtobus pelje na Pokljuko, omogočen je tudi prevoz do pet navadnih koles. Avtobusi vozijo vsak dan, rezervacije niso mogoče, prevozi niso namenjeni organiziranim skupinam. Več informacij na: https://map.e-bled.si/bled-bus/.
Obveščanja potnikov prek sms-sporočil
Slovenske železnice uvajajo novo brezplačno storitev obveščanja potnikov o morebitnih spremembah voženj. Na portalu Moj vlak lahko izberejo želeno relacijo ter se naročijo na samodejno obveščanje (prek brezplačnih sporočil SMS) o dogodkih na progi in morebitnih spremembah voženj vlakov v notranjem prometu. Predhodno se morate registrirati na portalu, tu je povezava: Moj vlak
SMS obvestila delujejo samo na slovensko telefonsko številko, vsebina je kratka in vsebuje povezavo na spletno stran SŽ-Potniški promet, kjer so na voljo aktualni podatki o morebitnih zamudah, obvestila o izrednih dogodkih ali napovedanih nadomestnih prevozih ter druge informacije.
Potovanje naj ne bo hitenje od kraja do kraja
REPORTAŽA
Popotniki z bogatimi izkušnjami se strinjamo: svet se je močno spremenil, in to ne ravno na boljše. Nujno potrebujemo dobre in zanesljive informacije. Zato sem pred nekaj meseci izdal 400 strani obsežno avtorsko knjigo z naslovom Biseri, vodič po nepozabnih potovanjih. Tako vse trditve in dejstva izhajajo iz osebnih izkušenj.
S soavtorji, ki imajo vsi dolgoletne izkušnje v raziskovanju sveta, novinarstvu in fotografiji, smo obdelali 32 izjemno atraktivnih potovanj, ki si jih privoščite z avtodomom, avtomobilom ali morda na motorju. Vse kraje smo večkrat obiskali, študirali, se za boljše razumevanje opirali na lokalne prebivalce, in ker nismo hiteli, smo lahko popisali tudi enkratna doživetja. Zato smo lahko zapisali veliko več, kot to naredijo v turističnih pisarnah in na mnogih spletnih straneh, kjer prevečkrat le prepišejo že prepisano.
Vanganelsko jezero za ljubitelje ribolova in narave
Poletna priloga
Mineva 61 let, odkar so nad Vanganelom s pregrado zajezili Bavški potok, ki je poplavljal in povzročal škodo. Tako je nastalo vodno akumulacijsko jezero z uradnim imenom Pregrada Vanganel, med domačini pa se je uveljavilo ime Vanganelsko jezero.
Do jezera pridemo, če se iz Kopra peljemo v smeri Pulja in v krožišču pri hipermarketu Mercator zavijemo levo za Marezige. Po štirih kilometrih vožnje prispemo v naselje Vanganel. Samo še 500 metrov ceste v hrib in že smo pri jezeru. Radi ga obiskujejo ribiči, saj v jezeru, velikem približno štiri hektarje in globokem 18 metrov, v katerem je akumuliranih približno 230.000 kubičnih metrov vode, plavajo krapi, amurji, somi, ščuke, smuči, kleni in ostriži, nad gladino pa se sukajo kačji pastirji. Za vodni živelj skrbi Ribiška družina Koper, ki prodaja tudi dovolilnice za ribolov v jezeru (kupiti jih je mogoče tudi na njihovi spletni strani). Ribolov je ob predhodnem nakupu dovolilnice dovoljen na celotnem jezeru, razen na dveh točkah, ki sta označeni s tablami.
-
POLETNA PRILOGA
Ob vstopu v Mursko Soboto obiskovalci že z avtoceste vidijo ogromno leseno stavbo Expano, ki predstavlja turistično, rekreacijsko in informacijsko vstopno točko, imenovano Vrata v Pomurje.
Stoji ob Soboškem jezeru, ki na tem območju predstavlja prostor športa in rekreacije za vse generacije. Današnje umetno jezero je nastalo z revitalizacijo ob nekdanji gramoznici, nekoč degradiranem območju, obsega kar 65 hektarjev, največjo globino doseže na desetih metrih. V njem in ob njem živijo številne živalske vrste, našteli so kar 50 različnih vrst ptic in ogromno rib. Okrog jezera vodi lepo urejena sprehajalna pot, dolga štiri kilometre. Čeprav jezero nima statusa kopalne vode in je v njem plavanje na lastno odgovornost, se poleti spremeni v pravo kopališče za staro in mlado. Poleg tega se je po njem mogoče popeljati s supom, čolnom, kajakom in kanujem. Ob plaži so nameščena igrala in posebni piknik prostori za druženje.
-
POLETNA PRILOGA
Kali so bolj ali manj naravne kotanje v kraških tleh, ki so jih ljudje obložili z glino, nekatere tudi poglobili in obzidali – vse z namenom, da so v bližini svojih domov, pašnikov ali vinogradov zadržali vodo na površju. Vodo so uporabljali za gospodinjstvo, pranje perila, napajanje živine, namakanje pridelka, pripravo škropiva, gašenje apna, tudi za kopanje in pozimi za drsanje.
Marsikje so v kalih lomili led in ga shranjevali v ledenice, globoke obzidane kotanje, da so ga lahko poleti prodajali v mestih in gostilnah. V grobem ločimo kale, ki so položne kotanje, kjer je imela živina dostop do vode, od lokev, kotanj s strmimi bregovi, pogosto obzidanimi, kjer živina ni mogla do vode. V Breginjskem kotu poznajo pačale, na Banjški planoti močila, v Istri predvsem puče, polno je še mlak, kaluž, luž, vašk. Vse to bogastvo izrazja kaže na velik pomen, ki ga je imela oskrba z vodo.