Starejši
-
MURSKA SOBOTA
Župan mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj je sredi januarja podelil priznanja najbolj požrtvovalnim prostovoljcem v letu 2025. Naziv najprostovoljec je prejel Leon Novak, evangeličanski duhovnik, zaradi dolgoletne in predane človekoljubne dejavnosti z begunci, žrtvami poplav in ljudmi v Ukrajini. Priznanje za najprostovoljsko društvo leta 2025 je prejelo Društvo revmatikov Murska Sobota. Najprostovoljska organizacija pa je Gimnazija Murska Sobota, v kateri dijaki obiskujejo stanovalce domov starejših, pomagajo v vrtcu, sodelujejo z osnovno šolo za učence s posebnimi potrebami, zagotavljajo tutorsko pomoč, sodelujejo v dobrodelnih akcijah ter pomagajo v zavetišču za živali. Za najprostovoljski dogodek leta 2025 je komisija izbrala akcijo Pomoč po neurju na Goričkem, ki jo je izvedla Sekcija krovcev in kleparjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Murska Sobota. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
Slavnostno zaznamovali osemdesetletnico
Dobro je vedetimarec '26Starejši
VESTI IZ ZDUS
Letos mineva 80 let od ustanovitve največje in najstarejše nevladne organizacije starejših v Sloveniji – Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus). Osem desetletij delovanja ne pomeni le spoštovanja vrednega časovnega mejnika, temveč je to zgodba o vztrajnosti, prostovoljstvu, solidarnosti ter nepretrganem prizadevanju za boljše in dostojnejše življenje starejših generacij.
Zveza društev upokojencev Slovenije je 30. januarja ob jubileju v izolskem Hotelu Delfin pripravila slavnostno akademijo. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki je v video nagovoru poudarila ključne zgodovinske mejnike, s katerimi se je Zdus skozi desetletja uveljavila kot pomemben in prepoznaven akter v slovenskem družbenem prostoru. Posebej je poudarila vlogo organizacije pri zagovorništvu pravic starejših ter njen prispevek k razvoju socialne države in medgeneracijske solidarnosti. Zaradi zdravstvenih težav se dogodka osebno ni mogla udeležiti predsednica zveze Zdenka Jan, se pa je med prireditvijo oglasila po telefonu, zbranim čestitala ob jubileju in jim zaželela nepozabne trenutke ob bogatem programu. Njene besede so se dotaknile vseh, zlasti tistih, ki jo osebno poznajo, saj so v tistem trenutku še bolj začutili, da je zdravje posameznika vedno na prvem mestu.
80 let povezanosti, solidarnosti in dostojanstva starejših
Dobro je vedetifebruar '26Starejši
Vesti iz Zdus
Letošnje leto je za Zvezo društev upokojencev Slovenije posebno in simbolno. Mineva namreč 80 let od ustanovitve te največje in najstarejše nevladne organizacije starejših v Sloveniji. To pomeni osem desetletij vztrajnosti, prostovoljstva, solidarnosti ter prizadevanja za boljše in dostojnejše življenje starejših generacij.
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) ima svoje korenine v povojnem času, ko je država na novo vzpostavljala temeljne družbene institucije. Na podlagi sklepa ministrstva za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, ki ga je podpisal Boris Kraigher, je bila sprejeta odločitev, da se vsi slovenski upokojenci, državni in zasebni, povežejo v enotno reprezentativno organizacijo. Tako je bil v Ljubljani pred 80 leti ustanovni občni zbor takratnega Društva upokojencev Ljudske republike Slovenije, na katerem so sprejeli temeljna pravila in...
-
Lendava
Društvo upokojencev Lendava je konec lanskega decembra pripravilo silvestrovanje za člane društva, posebej so počastili zakonske pare, ki so praznovali okrogle obletnice poroke. Kar 60 let skupnega življenja sta praznovala Vera in Karel Bračič, saj sta se poročila 9. januarja 1965. Karel je v času svoje delovne dobe opravljal delo dimnikarja, žena Vera pa je bila šivilja v Indipu v Lendavi. V zakonu se jima je rodila hčerka Jasna, ki s svojo družino živi v skupni hiši staršev. Razveseljuje ju tudi vnukinja. (Besedilo in fotografija: DU Lendava)
-
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Prihodnost je čas, ki je pred nami in šele prihaja. V sedanjosti živi v naših predstavah, pričakovanjih, željah in hrepenenjih, v vizijah, načrtih in ciljih, tudi v skrbeh, bojaznih in strahovih. Je vsak naslednji trenutek, ki je pred nami, je nepoznani čas, ki bo odmerjen vsakemu od nas, in je brezdanjost časa, v katerega stopa človeštvo.
Prihodnost – le kaj nam bo prinesla? Ker je nepoznana, je negotova in nepredvidljiva. Ljudje pa imamo radi gotovost, pregled nad vsem in občutek, da lahko nadziramo svoje življenje. Nekateri se zato zatekajo k neplodnemu in nekoristnemu iskanju znamenj, s pomočjo katerih bi lahko napovedovali svojo prihodnost.
-
AKTUALNO
Ljudje, posebej starejši, moramo imeti v življenju neki smisel, ki nas vleče in spodbuja, da živimo dobro starost in se zanjo trudimo. K iskanju smisla lahko prispevajo razne religiozne in filozofske prakse, a prav vsi ljudje lahko doživljamo lepoto narave in človeške bližine, občutimo radost do življenja in vemo, da ima življenje smisel.
Odgovor na vprašanje, kaj je pravzaprav dobra starost za 21. stoletje, so iskali slušatelji istoimenskega programa, ki ga je v šolskem letu 2024/25 izvajala Modra fakulteta Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Otta Gerdina. Spoznali so teorije o problematiki staranja in odnose družbe do starejših skozi zgodovino in se posvetili odnosom družbe do starejših današnjega časa. Med drugim so ugotavljali, da je prvi pogoj za dobro starost, da se vsak na ta čas pripravi. Po njihovem mnenju najbolj pomaga, da starejši najdejo smisel svojega početja v skrbi zase, koristni vključenosti v družbo in sozvočju z vsemi, tako mlajšimi kot starejšimi, z družino, če jo imajo, pa v krogu prijateljev in družbe, v kateri nam je mar drug za drugega in smo medsebojno solidarni vsak po svoji moči in sposobnosti.
-
SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
V društvu upokojencev Sv. Trojica v Slovenskih goricah se lahko pohvalijo z daleč najstarejšo članico. Katarina Rajšp je bila namreč na dan, ko je praznovala 106. rojstni dan, po statističnih podatkih tretja najstarejša Slovenka. Predstavniki društva Drago Perko ter Marija in Ivan Herič so jo obiskali na njenem domu v Zgornjem Porčiču, kjer so bili zbrani tudi drugi gosti, med njimi župan občine Sv. Trojica David Klobasa in podžupanja Natalija Roškar Nedok. Katika, kot jo kličejo, se je rodila 24. novembra 1919 Mariji in Janezu Brunčiču v hiši, ki je nekoč stala na mestu sedanje. Poročila se je z Alojzom Rajšpom, ki je umrl pred 30 leti. Rodila je sina Feliksa in hčerko Marjanco. Oba sta si ustvarila družini in ju obdarila s šestimi vnuki in devetimi pravnuki. Kot je povedala hči, je mama nekoč rada hodila na izlete z društvom upokojencev, zadnjič se ga je udeležila celo pri stotem letu. (Besedilo in fotografija: Ludvik Kramberger)
Rokodelstvo kot most med preteklostjo in prihodnostjo
Dobro je vedetijanuar '26Starejši
VESTI IZ ZDUS
Pod tem geslom so potekale letošnje tradicionalne rokodelske delavnice v izolskem hotelu Delfin. Mojstrice, mojstri in številni rokodelci so izdelovali svoje mojstrovine od 15. do 19. decembra. Seveda so bili vmes tudi trenutki za strokovne posvete, druženja, predavanja in zabavo.
Delavnice je tako kot vse do zdaj organizirala Rokodelska komisija Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) in pomenijo enega od najpomembnejših dogodkov na področju ohranjanja slovenskega rokodelstva, ki vsako leto poveže številne ustvarjalce, strokovnjake in predstavnike institucij.
-
AJDOVŠČINA
Društvo upokojencev Ajdovščina se je med prvimi pridružilo programu Starejši za starejše, ki deluje pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije. Ob dvajsetletnici je zaživela stran na Facebooku z imenom: Starejši za starejše – starost je lahko čudovita, uredili pa so tudi zbornik z naslovom Med iskrenimi ljudmi. Praznovanje so oktobra združili z rednim letnim srečanjem severnoprimorskih prostovoljcev v programu. Ajdovski prostovoljci so jim pripravili imeniten sprejem, fotografsko razstavo in proslavo, na kateri so sodelovale...
Vzpostavitev dolgotrajne oskrbe v ciljni ravnini
Dobro je vedetidecember '25Starejši
VESTI IZ ZDUS
Tretji posvet v nizu rednih usklajevanj ključnih deležnikov, ki ga je novembra sklical predsednik vlade dr. Robert Golob, je bil namenjen pregledu napredka in pripravi na prehod v sistem dolgotrajne oskrbe v institucijah.
Udeleženci so predstavili izkušnje s terena ter izpostavili izzive in rešitve za zagotovitev uporabniku prijaznega, preglednega in dostopnega sistema, ki bo temeljil na jasnih postopkih. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je povedal, da bo 1. decembra približno 20.000 stanovalcev domov starejših prešlo v sistem dolgotrajne oskrbe. Hkrati se krepi vključevanje drugih oblik oskrbe, kar bo postopoma oblikovalo celovito mrežo storitev, dostopnih vsem upravičencem. Poudaril je, da dolgotrajna oskrba ni privilegij, temveč pravica, ki jo država uvaja z namenom zagotoviti starejšim varnost, dostopnost in dostojanstvo. »Prvič imamo pregledne cene, jasna pravila in sistem, ki s solidarnostjo ščiti ljudi,« je dejal.