Zdravje
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijunij '24Zdravje
PALIATIVNA OSKRBA
Svojci, ki doma skrbijo za bolnega sorodnika, so v hudi stiski, zanima jih, kako lahko najbolje poskrbijo za umirajočega, njegovo udobje in preprečevanje bolečin.
Spremljanje umirajočega je šola življenja, v kateri se zavemo, da sta v življenju zanesljivi le dve stvari – rojstvo in smrt. In ko se prikrade neozdravljiva bolezen, ki močno poseže v življenje bolnika in njegove družine, si mu svojci želijo nameniti čim več časa ter mu pomagati po najboljših močeh. Vendar smrt danes dojemamo kot poraz, kar pa umirajočim ni v pomoč. Svojci se nemalokrat spopadajo z občutki krivde, da zanje ne naredijo dovolj. Pogosto do zadnjega diha bijejo bitko in se zato, da bi ustregli bližnjim in čim dlje ostali aktivni, trudijo prek svojih zmožnosti, namesto da bi se v miru pripravili na trenutek slovesa.
Konoplja – rastlina z več sto zdravilnimi učinkovinami
Konoplja, ki je bila desetletja prepovedana, se ob sodobnih dognanjih o njenih zdravilnih učinkovinah vrača v uporabo v številnih vejah medicine. Toda še vedno se je držijo stigma, predsodki in zastarele ideološke ovire. Medicinska konoplja je v Sloveniji zakonsko dovoljena že sedem let, vendar zakon še vedno ni v celoti zaživel. Ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami pa se s konopljinimi pripravki oskrbujejo na ilegalnem črnem trgu.
Kako se znajti v vrtincu številnih informacij, ki sežejo od oznake »nevarna droga« do oznake »čudežno zdravilo«? O tem smo se pogovarjali s prim. Josipino Ano Červek, upokojeno onkologinjo. Za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja in paliativne ter podporne oskrbe je prejela najvišje državno priznanje. Že desetletje se poglobljeno ukvarja tudi z uvajanjem novih znanj na področju zdravljenja s konopljinimi pripravki. Ugotavlja, da je v Sloveniji v primerjavi z državami, ki imajo razvit zdravstveni sistem, uporaba pripravkov iz konoplje v uradni medicini zanemarljiva, hkrati pa je ilegalna uporaba konopljinih pripravkov v zdravstvene namene zelo razširjena.
-
Pljučna arterijska hipertenzija je redka, a zelo nevarna bolezen, pri kateri se žile v pljučih zadebelijo in zožijo, to pa močno obremeni srce. Osrednji simptom je težka sapa, ki se sprva pojavlja ob naporu, ob napredovanju bolezni pa lahko tudi že v mirovanju. Zadihanosti se zlahka pridružijo tudi utrujenost, otekle noge, vrtoglavica, omedlevica, izkašljevanje krvi in bolečine v prsnem košu.
Ker ima nespecifične simptome (pogosto jo zamenjajo z z z astmo ali post-kovidnimi simptomi) in se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, je pogosto prepozno diagnosticirana. Vendar pa hitro napreduje in brez ustreznega zdravljenja vodi do odpovedi desnega srca, včasih tudi do smrti.
Dogodki ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi
Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti pri nas in tretji vzrok invalidnosti. V Sloveniji prizadene približno 4.400 ljudi letno. Med nami živi več kot 40.000 oseb s trajnimi posledicami možganske kapi. Pomembna je preventiva in prepoznavanje ter hitro ukrepanje ob prvih znakih, na kar opozarja tudi evropski dan osveščanja o možganski kapi.
Ob tej priložnosti bo Društvo za zdravje srca in ožilja jutri, 14. maja, pripravilo osrednjo prireditev na Prešernovem trgu v Ljubljani:
Festival duševnega zdravja tokrat v Mariboru
Duševno zdravje je več kot zgolj odsotnost bolezni, je namreč temelj siceršnjega zdravja in tudi človekova pravica. To je vse tisto, kar nam omogoča, da v življenju najdemo smisel, da smo ustvarjalni in aktivni, da sprejemamo sebe in svoja čustva ter se samozavestni vključujemo v družbo. Dobro duševno zdravje se kaže v občutkih sreče, zadovoljstva in samospoštovanja. Omogoča nam vzpostavljanje pristnih, trajnih odnosov z drugimi, uspešno soočanje z izzivi in aktivno prispevanje k razvoju družbe, je ob najavi dogodka povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ asist. Matej Vinko.
-
ZDRAVJE
Prvo resno slovo od mladosti in zrelosti je mena, ki se pri naših ženskah pojavi v obdobju od 45. do 55. leta, kar pomeni, da imajo v povprečju pred sabo še več kot 35 let življenja. Zato je pomembno, da tudi starejše ženske, ki imajo še vsa rodila in ne čutijo nobenih težav, na tri leta obiščejo ginekologa. A ga največkrat ne, čeprav imajo občasne krvavitve, ranice na spolovilu, bolečo nožnico pri spolnih odnosih, jim uhaja urin itd.
O tem, kdaj bi morale ženske, ki nimajo več menstruacije, na pregled in na kaj naj bodo še posebej pozorne, smo se pogovarjali s Katarino Jerman, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva in klinično seksologinjo, ki dela v ambulanti za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani.
Naravna rešitev za pogoste težave z vnetjem mehurja
Poletje nam prinaša obilo sonca, morja, vročine in sproščenih dni. Včasih pa nam lahko te užitke pokvari neprijetno pekoč in boleč občutek med uriniranjem, ki je najpogostejši znak vnetja mehurja. Vnetje mehurja spada med najpogostejše bakterijske okužbe na svetu. Poleti se tveganje za te okužbe poveča zaradi več dejavnikov, in sicer zaradi povečane izgube vode s potenjem, nezadostnega vnosa tekočine, manj pogostega uriniranja, idealnih razmer za razrast patogenih bakterij na intimnih predelih, uriniranja v morje ali reke ter nošenja mokrih kopalk.
-
»Slušni aparati so tako dragi, da si jih ne morem privoščiti.« Ali ste prepričani, da je cena pri tako kompleksni zadevi, kot je slušni aparat, res najpomembnejša?
Ali želite ugodno kupiti slušni aparat ali dobro slišati? Na voljo je veliko slušnih aparatov različnih oblik in cenovnih razredov – cene se gibljejo med 450 in 3000 evri. Poleg tega se cene razlikujejo tudi glede na način plačila, saj večina uporabnikov izkoristi naročilnico, ki jo predpiše zdravnik specialist. Osnovne modele slušnih aparatov v celoti krije zdravstvena zavarovalnica, na voljo pa je večje število nadstandardnih doplačljivih modelov.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
VRTOGLAVICA
Po preboleli covidni okužbi se je pri 85-letni bralki pojavila vrtoglavica, spremljana s slabostjo in bruhanjem. Prejela je zdravila Betaserc. Potolažili so jo, da bo to minilo, a žal ni. Vrtoglavice se pojavljajo pri hitrem gibu glave, včasih pri vstajanju, v levem ušesu ji šumi in piska, pri hoji jo zanaša. Na slikanju glave so našli tri manjše kapi, na vratnih žilah ima sklerotične obloge, dobila je slušni aparat za levo uho, ki ga ne uporablja. Krvni tlak je normalen, srčni utrip med 46 in 70 utripi na minuto. Izvidi krvi so bili brez posebnosti. Jemlje še zdravila za holesterol, aspirin in B-vitamine.
Dobre žile za zdravo življenje
Zdravje
Žile so eden največjih »organov« – če bi jih postavili drugo za drugo, bi lahko z njihovo dolžino kar štirikrat obkrožili Zemljo po ekvatorju. Imajo zelo pomembne funkcije v telesu, zato njihove okvare ali poslabšano delovanje močno vplivajo na kakovost življenja in življenjsko dobo.
Težave z žilami lahko povzročijo visok krvni tlak, previsoka vrednost sladkorja in maščob v krvi, kajenje, debelost in premalo gibanja. Ne smemo zanemariti dednosti, saj če se bolezen srca in ožilja v družini pojavi pri moških pred 55. letom in pri ženskah pred 65. letom, to pomeni večje tveganje za nastanek teh bolezni pri prihodnjih generacijah, svarijo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.
