Zdravje
Depresijo v starosti pogosto spregledamo
NAŠ POGOVOR
Težave z duševnim zdravjem niso neizogibni del staranja. Žal pa niso redke, saj so starejši tako fizično kot duševno zelo krhki, hkrati pa pogosto podcenjujemo škodljiv vpliv slabe socialne mreže in osamljenosti. Pri neobičajnem vedenju in motnjah razpoloženja večinoma pomislimo na demenco, zato depresijo velikokrat spregledamo. Kako prepoznati znake in kako pomagati bližnjemu v stiski, smo se pogovarjali s psihiatrinjo doc. dr. Polono Rus Prelog, vodjo Enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer starejšim pacientom z duševnimi motnjami in demenco zagotavljajo specializirano oskrbo.
Prepoznajmo znake vnetja mehurja
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Okužbe sečil se pri ženskah pojavljajo pogosteje kot pri moških. Glavni razlog je krajša sečnica, po kateri bakterije lažje dosežejo sečni mehur.
Najpogostejši povzročitelj je bakterija E. coli, ki navadno živi v črevesju. Ko zaide v sečnico, se v mehurju lahko razmnoži in povzroči vnetje. Tveganje za vnetje se poveča ob upadu estrogena v menopavzi, pri starejših ženskah zaradi redkejšega uriniranja, pri spolnih odnosih, zaradi zmanjšanega mišičnega tonusa trebušnih organov ter ob oslabljeni imunski obrambi. Čeprav je vnetje pogosto blago, ga je zelo pomembno pravočasno prepoznati in zdraviti. Najpogostejši znaki vnetja so pekoč občutek ali nelagodje med uriniranjem. Pogosto se pojavi tudi občutek pritiska v spodnjem delu trebuha ter bolečina nad sramno kostjo. Urin je lahko moten, temnejši ali izrazitejšega vonja. Pri starejših se okužba lahko pojavi brez izrazitih simptomov, a z nenadno inkontinenco oziroma nehotenim uhajanjem urina.
Klimatske spremembe vplivajo na zdravje
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Zdravje
Posledice ekstremne vročine niso le poplave in požari v naravi, pač pa tudi okužbe, alergije, negotovost glede hrane, nespečnost, poslabšanje kroničnih bolezni in celo smrt.
Portal Medscape poroča, da je leta 2024 petnajst od dvaintridesetih držav, vključenih v študijo Nature Medicine, zaznalo doslej najvišje število smrtnih žrtev zaradi ekstremne vročine v Evropi. Brez učinkovitih ukrepov naj bi se globalno segrevanje do konca stoletja povečalo za 1,5 stopinje Celzija, s tem pa naj bi se število smrti predvidoma povečalo za desetkrat. Če se bo povprečna svetovna temperatura dvignila za tri stopinje Celzija, bi se lahko umrljivost zaradi vročine povečala za več kot tridesetkrat. Poleg globalnega segrevanja, ki ga povzroča človekova dejavnost, naj bi letos naraščanje temperature dodatno okrepil naravni pojav el niño. Ta povzroča segrevanje Tihega oceana, kar vpliva na druge oceane, oceanske tokove in ozračje po vsem svetu.
Ko je za slabši sluh krivo ušesno maslo
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Ušesno maslo oziroma cerumen je naravna zaščita sluhovoda, vendar ga je lahko včasih preveč. Če se sluhovod zamaši, lahko to občutno oslabi zaznavanje zvoka – tudi za približno 30 decibelov. Občutek je podoben, kot če bi imeli v ušesu čep.
Zato lahko po odstranitvi večje količine ušesnega masla nenadoma slišimo precej bolje. Če se težave s sluhom kljub čiščenju ponovijo, vzrok morda ni več samo zamašitev. V takem primeru je priporočljivo preveriti sluh in po potrebi obiskati specialista ORL.
Stanje sluhovodov lahko preveri tudi osebni zdravnik. Če je ušesno maslo zelo trdo ali ga je veliko, ga je pred odstranjevanjem mogoče zmehčati s parafinskim oljem, ki ga dobimo v lekarni. Tako je čiščenje praviloma lažje.
Ob nevoščljivosti nas zaboli nekaj veliko globljega
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
PSIHOLOGIJA
Starejši gospod mi je pripovedoval, kako ga je zmotilo, da je sosed kupil nov avtomobil. »Kaj se pa gre? Saj je že v pokoju!« je dejal. Ko sva pogovor nadaljevala, je počasi prišla na dan druga zgodba. Njegovi otroci živijo daleč stran, žena mu je pred nekaj leti umrla, zdravje mu peša in pogosto ima občutek, da ga nihče več ne potrebuje. Ne avto – v resnici ga je zabolelo nekaj veliko globljega.
Ko govorimo o nevoščljivosti, večina pomisli na slabo lastnost človeka. Pri tem pa je treba razumeti njene globlje razsežnosti. Nevoščljivost je čustvo, ki ima za nas pomembno sporočilo. Najpogosteje nam govori o neki naši potrebi, ki že dolgo ni bila slišana. V različnih psihoterapevtskih smereh, tudi v zakonski in družinski terapiji, pravimo, da odrasli v sebi nosimo zgodbe iz otroštva. Če je otrok odraščal z občutkom, da ni dovolj pomemben, da je moral za pozornost tekmovati ali da je bilo ljubezni premalo, lahko ta občutek ostane z njim...
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetiseptember '26Zdravje Oskrba
ZAKAJ STAREJŠI OSTAJAJO DOMA
Bralkin oče vse redkeje zapušča stanovanje. Še pred letom dni je vsak dan odšel na sprehod ali v trgovino, zdaj pa se raje zadržuje doma. Bralko zanima, ali gre zgolj za običajen del staranja ali lahko tudi sama prispeva k temu, da bo oče znova z večjim veseljem odhajal od doma.
Veliko svojcev meni, da starejši prenehajo hoditi ven predvsem zaradi starosti. V resnici je razlogov pogosto več, ti pa so prepleteni.
Eden najpogostejših je strah pred padcem. Dovolj je že en sam padec ali občutek nestabilnosti, da človek izgubi zaupanje vase. Tudi če se pri padcu ni huje poškodoval, lahko začne opuščati sprehode, obiske trgovine ali srečanja s prijatelji, saj jih spremlja strah, da bi se padec ponovil.
-
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Zdravje
Ko je mož zbolel za neozdravljivo boleznijo, se nama je podrl svet. Želela sem, da bi zadnje mesece preživel doma, v svoji postelji, obkrožen z ljubeznijo. A kmalu sem izgorela. Strah pred njegovo bolečino in nemočjo me je ohromil. Potem pa je v hišo vstopila prostovoljka Hospica. Prinesla je mir. Možu je brala, z njim obujala spomine, meni pa omogočila, da sem se spočila in znova postala »le« njegova žena, ne zgolj utrujena negovalka. Mož je umrl mirno, meni pa je pomagala prebroditi prve mesece hude žalosti in osamljenosti.
Novi zdravili za boj z demenco
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Zdravje
Več kot devet milijonov ljudi v Evropski uniji živi z demenco, 19 držav ima izdelano strategijo za njeno obvladovanje, ki temelji na zgodnji diagnozi – med njimi tudi Slovenija. Skrb zbujajoče je, da 67 odstotkov zdravstvenega osebja bolezni ne pozna, polovica obolelih pa diagnoze ne prejme v njeni zgodnji fazi. Evropska unija za zdravljenje demence letno nameni 170 milijard evrov.
Podatki, ki jih je Angela Bradshaw, namestnica izvršnega direktorja organizacije Alzheimer Europe, predstavila na mednarodni konferenci o demenci Spominčice – Alzheimer Slovenija maja letos, niso obetavni. Zato je Alzheimer Europe dala pobudo, naj postane boj proti demenci ena od prednostnih nalog EU. Tudi podatki o stanju v Sloveniji niso spodbudni. Registra obolelih za demenco ni, zato se v javnosti pojavljajo le približne ocene o številu, ki naj bi se gibalo med 40 tisoč in 50 tisoč, približno 63 tisoč ljudi naj bi imelo blago kognitivno motnjo. Če vzdržujemo zdrav življenjski slog in dobro obvladujemo pridružena zdravstvena stanja, lahko – tudi če se bolezen v možganih začne razvijati – njen pojav oziroma izražanje simptomov pomembno odložimo. Ni zanemarljivo, da bi lahko s petletnim zamikom začetka demence stroške obravnave do leta 2050 zmanjšali za blizu 36 odstotkov.
-
Dobro počutjeseptember '26Zdravje
Zdravje
Parkinsonova bolezen človeku življenje spreminja počasi, a vztrajno. Sprva so znaki pogosto skoraj neopazni – rahlo tresenje rok, počasnejši gibi, okornost pri hoji ali utrujenost. Sčasoma pa bolezen začne posegati v vsakdanje opravke, odnose, samostojnost in samozavest. Zato zdravljenje ni usmerjeno le v zdravila, temveč v celostno podporo bolniku in družini.
Parkinsonova bolezen je kronična nevrološka motnja, pri kateri zaradi propadanja določenih živčnih celic primanjkuje dopamina – snovi, ki omogoča usklajeno gibanje. Ker se bolezen običajno razvija počasi, ljudje prve spremembe pogosto pripisujejo staranju. Najbolj prepoznavni znaki so tresenje, upočasnjeno gibanje, mišična okorelost in težave z ravnotežjem. Pogoste so tudi motnje spanja, utrujenost, bolečine, depresija, tesnoba in spremembe razpoloženja. Bolniki pogosto povedo, da jih najbolj prizadene izguba občutka samostojnosti. Marsikdo se začne umikati iz družbe, ker ga motijo počasnost, težave pri govoru ali strah pred padci.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetiseptember '26Zdravje
PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI
Leto in pol po preboleli možganski kapi je bilo okrevanje pri 63-letni bralki razmeroma uspešno. Malo je še nespretna z desno roko, vendar hodi samostojno, brez pripomočkov. Sposobnost govora pa se je žal izboljšala le malo. Sicer jih razume, vendar največkrat ne najde besede, zato postane živčna. Ne mara obiskov in ne hodi iz stanovanja. Obiskovala je logopedinjo, vendar doma ni hotela izvajati priporočenih vaj, zato so terapijo ukinili. Kaj še lahko storijo?
