Zdravje
Ali ljudske modrosti res držijo?
V Zavodu Strašno hudi so se lotili zanimivega projekta. Prepričani so namreč, da nekatere ljudske modrosti in tudi sodobni nasveti, ki so jih prepolna zlasti družbena omrežja, vsebujejo vsaj zrno resnice, obenem pa slutijo, da so vanje vtkane številne zmotne predstave. Ljudje se namreč pogosto raje opiramo na prepričanja, ki so nam blizu, odsevajo naše vrednote in družinske tradicije, kot pa na včasih suhoparna znanstvena dejstva.
Tako bodo v sklopu medgeneracijskega projekta Modrosti pod lupo: od rekov babic in dedkov do tiktok trendov, vse poletje zbirali ljudske modrosti in sodobne spletne nasvete o zdravju, hrani in okolju. Jeseni pa bodo na medgeneracijskih delavnicah te modrosti podrobno preverjali raziskovalci, novinarji ter občanke in občani različnih generacij. Na podlagi ugotovitev želijo ustvariti tudi uporabno orodje, ki bo pomagalo preverjati dejstva ter razločevati med resnico in izmišljijami. Kot pravi vodja projekta Zarja Muršič, biologinja, kognitivna znanstvenica in ambasadorka občanske znanosti:»S sodelovanjem krepimo zaupanje v znanost in spodbujamo razvoj veščin kritičnega mišljenja, kar nam vsem koristi vsak dan.«
Naravne rešitve za miren spanec
ZDRAVJE
Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Skrb vzbujajoč je podatek, da slabo spijo že deklice in dečki v osnovni šoli. O nespečnosti govorimo takrat, ko ne moremo zaspati, ko se ponoči zbujamo in ne moremo zaspati nazaj ali pa se zbudimo prezgodaj. Vse to povzroča utrujenost, razdražljivost, slabo koncentracijo in na splošno slabšo kakovost življenja.
Medtem ko se uradna medicina zateka k pomirjevalom, se naturopatija loteva problema drugače. »Za naturopata niso pomembni znaki in simptomi, ampak vedno gleda na človeka kot celoto in upošteva vse: od stresa do hormonskih neravnovesij, prehranskih pomanjkljivosti in življenjskega sloga. Da bi posamezniku povrnili naravni ritem spanja na varen način, uporabljamo individualni pristop, naravne terapevtske pristope in zdravilno moč narave. Nespečnost je za nas sporočilo telesa, da nekaj ni v ravnovesju,« pravi naturopatinja Simona Domjan iz Naturopatskega centra Sante Vital iz Radencev.
-
Smo svetovna velesila na področju presaditev srca
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev še vedno na drugem mestu na svetu, takoj za ZDA. Lani so na Kirurški kliniki UKC Ljubljana opravili 26 transplantacij, skupno pa se približujemo že 500. transplantaciji srca, kar kaže na visoko strokovnost, organiziranost in vrhunskost naše medicine. Dodatno razveseljuje še dejstvo, da je preživetje bolnikov po presaditvi srca celo boljše od svetovnega povprečja. Pomemben mejnik za doseganje teh rezultatov predstavlja ustanovitev Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki ga je leta 2009 vzpostavil letos umrli prof. dr. Bojan Vrtovec. S tem se je dostopnost tovrstnih oblik zdravljenja za slovenske bolnike z napredovalim srčnim popuščanjem močno izboljšala, saj jih iz drugih bolnišnic hitreje napotijo k specialistom, sporočajo iz UKC.
Pogosto spregledan rak mehurja
ZDRAVJE
Dalj časa trajajoče težave, kot sta pekoče, boleče uriniranje in kri v urinu, so znaki, ki zahtevajo takojšen zdravniški pregled. Čeprav so simptomi podobni kot pri vnetju urotrakta, gre lahko za raka sečnega mehurja, kar pokaže ultrazvok sečil.
Rak mehurja se najpogosteje pojavlja po 60. letu starosti, zlasti med 70. in 80. letom, približno dve tretjini bolnikov je moških. Več kot polovica rakov sečnega mehurja je posledica kajenja, in to ne glede na to, ali so sami kadili ali so bili izpostavljeni pasivnemu kajenju.
Zdravila vedno jemljemo v skladu z navodili
ZDRAVJE
S starostjo se uporaba zdravil veča, s čimer povečujemo kakovost življenja tudi v poznejšem obdobju. Zagotovo velja, da se danes zaradi vse naprednejših možnosti zdravljenja, ki je dostopno vedno širši množici, podaljšuje tudi življenjska doba. Vsako zdravilo je lahko tudi nevarno, če ga zaužijemo v prevelikem odmerku ali če ga zaužije oseba, ki ji zdravilo ni namenjeno.
Po drugi strani pa zdravila ključno prispevajo h kakovosti življenja in preživetju, zato je zelo pomembno upoštevati navodila zdravnika oziroma farmacevta, pravi Luka Peternel, vodja farmacevtskega razvoja v Razvojnem centru Slovenije (RCS) v podjetju Lek, ki nam je razkril številne koristne nasvete.
Naš notranji svet se kaže na zunaj
PSIHOLOGIJA
Življenje nas vodi skozi izkušnje, ki nam odkrivajo, kako zelo smo povezani s svetom okoli nas. V naši družbi pogosto opazimo, kako ljudje odsevajo notranje občutke, misli in prepričanja. Vsak naš odziv, kakršen koli že je, je odraz tega, kar nosimo v sebi, ter našega doživljanja sebe in sveta.
Pogosto nas prestraši agresija, ki jo vsakodnevno srečujemo – kričanje v prometu, nespoštljivo vedenje v trgovini, žaljivke na socialnih omrežjih. Tako vedenje kaže, da v nas samih ne zmoremo najti miru in ravnovesja. Če si predstavljamo, da je vsak izmed nas notranje razdvojen, v konfliktu s samim seboj, ni čudno, da se to kaže tudi na zunaj. Ko smo v sebi jezni, razočarani ali občutljivi, se lahko odzovemo z agresijo, ki jo z vedenjem in besedami kažemo drugim. Vzemimo za primer starejšega gospoda, ki pogosto kriči na svojega vnuka. Pa ne le zato, ker bi bil nesramen ali jezen na otroka, ampak ker je v sebi občutil veliko frustracije in občutka, da mu je življenje ušlo iz rok. Ko se bo začel zavedati teh občutkov, bo začel bolj umirjeno izražati svojo jezo in iskreno govoriti o svojem doživljanju, kar lahko vpliva na boljše odnose v njegovi družini.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica in internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetijulij '25Zdravje
VEČURNO POTOVANJE Z LETALOM
75-letna bralka se odpravlja na potovanje, ki je vezano na več kot deseturno neprekinjeno vožnjo z letalom. Z letalom je potovala že večkrat, tako da nima strahu ali predsodkov. Prijateljica ji je svetovala, naj si priskrbi injekcije proti strjevanju krvi, da ne bi prišlo do tromboze v nogah. Sprašuje, ali je to res potrebno po 65. letu starosti. Je zdrava in nima kroničnih bolezni.
Dolgotrajna vožnja z letalom (več kot štiri ure) je lahko povezana z nastankom strdka v globokih venah nog (venska tromboza) in pljučno embolijo, torej zapletom, ki se ga najbolj bojimo. K sreči je trombembolija redka. V splošni populaciji je letno tveganje okoli 1,6 osebe na 1000 prebivalcev. Pri dolgem potovanju z letalom se tveganje podvoji. Dodatni dejavniki za nastanek so starost, slaba gibljivost, debelost, genetske motnje pri strjevanju krvi, jemanje kontracepcijskih tablet, nosečnost, rakava obolenja, pred kratkim izveden operativni poseg, predhodna venska tromboza. Večina tistih z zelo visokim tveganjem ima že pred poletom ustrezna zdravila.
Alergije, ki jih povzroča sonce
Zdravje
Neredko se ljudem na počitnicah ter tudi doma ob prostočasnih aktivnostih na prostem pojavi srbeč izpuščaj na koži, izpostavljeni soncu. Ker močno srbi in peče, je precej moteč. Tudi kombinacija nekaterih zdravil in izpostavljanja soncu lahko povzroči težave.
Nekateri ljudje so žal občutljivejši za prejete UV-žarke v sončni svetlobi, predvsem svetlopolti, svetlolasi ali rdečelasi ter svetlooki. Občutljivejši so tudi ljudje, ki redno uživajo zdravila zaradi kroničnih obolenj. Občutljivejše osebe se morajo v sončnih dneh pozno spomladi in poleti dosledno zadrževati v senci ali notranjih prostorih med 11. in 18. uro. Potrebna so zaščitna pokrivala in lahna oblačila z dolgimi rokavi in dolga krila ali hlače.
Naj bo steklenica vode vedno pri roki
ZDRAVJE
S staranjem se zaloga tekočine v telesu manjša, zmanjšuje se ledvična funkcija in s tem sposobnost za varčevanje z vodo, občutek žeje pa postane manj izrazit. Te težave lahko dodatno poslabšajo še kronične bolezni, kot sta diabetes in demenca, ter uporaba nekaterih zdravil. V vročini je zato treba nenehno piti dovolj navadne vode ali nesladkanih napitkov ter na ta način sproti nadomeščati tekočino, ki jo izgubimo s potenjem.
Telo v 70 odstotkih sestavlja voda, ki uravnava telesno temperaturo, ščiti sklepe in organe, pomaga prenašati kisik v celice. Kako dolgo zdržimo brez vode, je odvisno od kondicije posameznika in okolja. Izračunali so, da naj bi človek v povprečju brez vode zdržal približno teden dni. V ekstremnih pogojih lahko odrasel človek z znojenjem izgubi liter do poldrugi liter tekočine. Če je ne nadomesti, dehidrira in lahko umre. Odrasli naj bi na dan popili 35 mililitrov vode na kilogram telesne teže.
Kako preživeti poletje in ne zboleti
ZDRAVJE
Veliko je mitov, a tudi kakšna resnica o zbolevanju zaradi mraza in vročine, če ne drugega, pa je dejstvo, da nas vročina lahko konkretno utrudi, mraz pa prinese glavobole. Z nekaj načrtovanja in prilagoditvami dnevnega ritma pa nam je poleti lahko prav lepo.
Ljudska modrost pravi, da se prehladimo, če gremo z vročine v klimatski hlad, ali bog ne daj, da nam okoli ušes potegne hladen piš. Znanost meni, da od hlada ni prehlada, a vsakega od nas je že bolelo grlo, uho ali sinusi, ko smo se znašli pod pišem polarno mrzlega zraka na vroč poletni dan. Savnanje, kjer s komaj znosne vročine skočimo pod mrzlo prho in spet nazaj na vročino, imamo za koristno, krepilo naj bi odpornost, žile in počutje, ne pa klicalo prehlada. Po drugi strani pa sprehod s sonca v klimatizirano trgovino in nazaj, torej podobno, ne deluje prav nič blagodejno.
