Naj se vsak stara po svoji meri
Naš pogovor
Ne govorimo starejšim, kako naj živijo, pač pa jim pustimo, da izberejo tisto, kar želijo, to je koncept vključujoče dolgožive družbe, pravi doc. dr. Anamarija Kejžar, profesorica na katedri za dolgotrajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki predava ter raziskuje na področjih dolgotrajne oskrbe, demence, paliativne oskrbe in razvoja socialnih inovacij. Pri tem so ji v pomoč tudi izkušnje, ki jih je pridobila kot direktorica doma starejših občanov v Tržiču. Predvsem poudarja, da je starost lahko lepo obdobje, na katerega pa se je treba pravočasno pripraviti.
-
Aktualno
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
Poklicala nas je zaskrbljena bralka, ki na njunem domu neguje moža, saj je po preboleli možganski kapi odvisen od njene pomoči. Mož prejema dodatek za pomoč in postrežbo, kar znaša nekaj manj kot 400 evrov. Zelo je zaskrbljena, saj je slišala, da so ta dodatek ukinili ali ga morda zamenjali z denarnim prejemkom.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je res ustavil izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) nekaj več kot enajst tisoč prejemnikom. O tem so jih obvestili pri nakazilu ob izplačilu decembrskih prejemkov. Gre za stanovalce domov starejših, ki so do konca lanskega novembra podali soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo in izpolnjujejo pogoje za to prevedbo. Pravica do DPP se namreč izključuje s pravicami po zakonu o dolgotrajni oskrbi, to pa so pravica do oskrbovalca družinskega člana, celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, dolgotrajne oskrbe na domu in denarnega prejemka.
Tudi te preizkušnje bomo preživeli
Za slovenske zmage
V preteklih prazničnih dneh smo slišali veliko lepih želja. Verjetno so se nas najbolj dotaknile tiste, ki so nam želele zdravja in osebnega zadovoljstva. Če imamo to, smo lahko zadovoljni. Marsikateri imajo večje gmotno bogastvo, vendar to še ne zagotavlja zadovoljstva in sreče. Ob koncu dneva vidimo, da nas ne izpolni kopičenje dobrin, najbolj smo veseli, če smo zadovoljni v medsebojnih odnosih, veliko nam pomenijo že iskren stisk roke, prijazna beseda, nasmeh, ki govori o našem veselju, da smo srečali prijatelja, sorodnika, soseda. Prav teh iskrenih odnosov smo najbolj veseli v času, ko je domala vse podrejeno potrošništvu. V resnici se je življenjski standard prebivalstva v zadnjih 30 letih izboljšal. Tako so se povečale plače, pokojnine, tudi otroški dodatki in socialni prispevki. Tudi podpora kmetom se je povečala – skratka, v celoti gledano nam ne gre tako slabo, kot bi radi predstavili večni kritiki vladnih odločitev.
-
Humor je najboljše črnilo
Letošnja tema Meseca pisanja z roko, ki poteka ves januar, je humor. Kot so zapisali v Društvu Radi pišemo z roko, želijo pokazati, da smeh in dobra volja ob pisanju povezujeta ljudi ter prinašata lahkotnost v vsakdan. Smeh v pogovoru deluje podobno kot ločila v pisnem jeziku: pomaga regulirati ritem, prehode in bližino. Če govorimo, je smeh kot vejica, če se igramo, je smeh kot vezaj. Ne pozabimo, da pisanje z roko krepi spomin, ustvarjalno mišljenje in izražanje čustev, z dodatkom humorja pa gradi mostove med generacijami. K sodelovanju so povabili tri ambasadorje – humoriste in igralce, ki so prispevali svoje rokopise za plakate, to so Juš Milčinski, Boštjan Gorenc - Pižama in Lucija Ćirović. Sodeluje lahko kdor koli, posamezniki, družine, društva, šole, prijateljski krogi, pomembno je le, da z roko zapišete šaljive zapise, anekdote, humoristične zgodbe, morda navodila za uspešno lenarjenje ...
-
Anketa
Nekaj sogovornikov smo povprašali, kako skrbijo za telesno kondicijo.
Uroš Stanič, znanstveni svetnik, Ljubljana: »Rad imam aktivno in zdravo življenje. Skupina Koseški bajer v Ljubljani telovadi pod okriljem Šole zdravja od maja 2015, z ženo Tončko se ji vsako jutro pridruživa. S prijatelji si razgibamo celo telo, potem gremo še na druženje ob kavi, kjer ne manjka smeha ali resnih pogovorov. Vsako pomlad se telovadci odpravimo v dolino pod Toškim čelom nad Ljubljano, kjer občudujemo bele kronice, a jih ne trgamo.«
-
Premišljevanja o življenju
Naj bodo tvoje misli pozitivne, saj tvoje misli postanejo tvoje besede.
Naj bodo tvoje besede pozitivne, saj besede postanejo tvoje vedenje.
Naj bo tvoje vedenje pozitivno, saj vedenje postane tvoja navada.
Naj bodo tvoje navade pozitivne, saj navade postanejo tvoje vrednote.
Naj bodo tvoje vrednote pozitivne, saj postanejo tvoja usoda.
(Mahatma Gandhi)
Ko je večji del življenja za nami, je približno tako, kot bi (s)pisali dolg roman. Najprej je bil mladinski, nato ljubezenski, družinski, kdaj celo vsaj malo kriminalni in potem tak, kot ga ustvarjajo mnogi: precej povprečen. Zgodba seveda še ni končana, saj odslej šteje prav vsak trenutek, in tudi te si pišemo kar sami. Na dolgo in zelo pisano podlago. Zaključka pa ne smemo in niti ne moremo stkati vnaprej, saj lahko zelo preseneti. Na marsikaj namreč žal nimamo posebnega vpliva.
-
AKTUALNO
Koristno vzpenjanje po stopnicah
Vzpenjanje po stopnicah je ena najpreprostejših oblik gibanja, ki lahko starejšim močno koristi. Raziskave kažejo, da redno premagovanje stopnic izboljšuje ravnotežje, krepi mišice spodnjega dela telesa in tako zmanjša tveganje za padce. Poleg telesnih koristi pa lahko izboljša tudi miselne sposobnosti, kot so spomin, reševanje problemov in ustvarjalno razmišljanje. Ker gre za vadbo z majhnim vplivom na sklepe, so kratki, večkrat ponovljeni vzponi po stopnicah odlični za krepitev srčno-žilnega sistema ter zmanjšanje tveganja za bolezni srca...
-
AKTUALNO
Ljudje, posebej starejši, moramo imeti v življenju neki smisel, ki nas vleče in spodbuja, da živimo dobro starost in se zanjo trudimo. K iskanju smisla lahko prispevajo razne religiozne in filozofske prakse, a prav vsi ljudje lahko doživljamo lepoto narave in človeške bližine, občutimo radost do življenja in vemo, da ima življenje smisel.
Odgovor na vprašanje, kaj je pravzaprav dobra starost za 21. stoletje, so iskali slušatelji istoimenskega programa, ki ga je v šolskem letu 2024/25 izvajala Modra fakulteta Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Otta Gerdina. Spoznali so teorije o problematiki staranja in odnose družbe do starejših skozi zgodovino in se posvetili odnosom družbe do starejših današnjega časa. Med drugim so ugotavljali, da je prvi pogoj za dobro starost, da se vsak na ta čas pripravi. Po njihovem mnenju najbolj pomaga, da starejši najdejo smisel svojega početja v skrbi zase, koristni vključenosti v družbo in sozvočju z vsemi, tako mlajšimi kot starejšimi, z družino, če jo imajo, pa v krogu prijateljev in družbe, v kateri nam je mar drug za drugega in smo medsebojno solidarni vsak po svoji moči in sposobnosti.
Vnuki in stari starši, darilo drug drugemu
AKTUALNO
Babice in dedki živijo v naših spominih še po mnogih desetletjih. Kaj pa vemo o tem, kako dandanes babice in dedke doživljajo naši vnuki in vnukinje in kako smo povezani, če smo? Če le lahko, večina starih staršev na različne načine pomaga svojim otrokom in vnukom. Kaj pa obratno, so tudi stari starši deležni pomoči, ko jo potrebujejo?
Najprej pripoved vnukinje. »Že od rojstva skupaj z mamo in očetom živimo zraven babičine in dedkove hiše. Od malega sta me velikokrat čuvala, me hodila iskat v vrtec in šolo ter kuhala moje najljubše jedi. Babica je pripravila sirove štruklje na maslu z drobtinami, dedek je znal pripraviti izvrstno gobovo juho. Velikokrat sva skupaj nabirala gobe, včasih pa sva v potoku ujela še kakšno postrv,« spomine obuja Nina Zupančič Kern, specializantka žilne kirurgije.
NOVOLETNI POSLANICI USTANOVITELJEV ZAVODA VZAJEMNOST
Drage upokojenke, dragi upokojenci,
na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bilo leto 2025 zelo intenzivno v zvezi z dogovarjanjem, podpisom dogovora, sprejemanjem, sprejetjem, referendumskimi aktivnostmi, objavo veljavnosti in s 1. januarjem uporabe ZPIZ-2O, ki pomeni reformo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pri delu zavoda pa smo se tudi zaradi sprememb v preteklih letih, predvsem pa zaradi uveljavitve ZPIZ-2N, priznavanja pravice do zagotovljene vdovske pokojnine, srečevali z bistveno povečanim obsegom dela.
