Zdraviliški park na Bledu bo v nedeljo, 24. avgusta(zaradi napovedanega slabega vremena je prestavljen s sobote na nedeljo) zaživel v duhu trajnosti, ustvarjalnosti in povezovanja. Potekal bo namreč Festival ponovne uporabe, ki bo praktično pokazal možnosti, kako lahko stvarem, namesto da jih odvržemo, ponudimo novo življenje – v obliki popravila, izmenjave ali predelave. 

Predzadnji konec tedna v avgustu bodo Rimljani ponovno zavzeli Ptuj! Res le za tri dni, a že to bo dovolj, da nas domišljija ponese v čase pred dva tisoč leti, ko je takratni Poetovio imel čez 40.000 prebivalcev in je bil zadnji branik imperija, s kovnico denarja, carinsko upravo in davkarijo.

Območje današnjega Ptuja je bilo poseljeno že v pozni kameni dobi, kar nam potrjujejo izkopanine na tem območju. Sledila je Keltska naselitev in nekje okrog leta 15 našega štetja so se pojavili Rimljani, ki so na desni strani Drave postavili vojaški tabor. Naselbina se je postopno širila na levi breg in leto 69 se šteje kot prva pisna omemba mesta Ptuj (Poetovio) v zgodovinskih virih, ko Tacit piše o posvetu vojaških poveljnikov v taboru XIII rimske legije Gemine, ki se je nahajala na tem območju.

 Na današnji dan pred 130 leti so na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp, ki je na 2864 metrih naše najvišje ležeče gorsko zavetišče in hkrati  kulturni spomenik državnega pomena.

Pobudo za postavitev obeležja je dal Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, ki je od dovške občine za en goldinar kupil vrh Triglava in s tem preprečil, da bi ga prevzeli Nemci. Stolp, visok 1,90 metra, s premerom 1,25 metra iz debele pocinkane pločevine je izdelal kleparski mojster iz Šentvida pri Ljubljani Anton Belec. Sestavljen je iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali do Mojstrane, od koder od jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh Triglava in ga postavilo ter opremilo z imenom in letnico postavitve. Vanj je dal Aljaž, ki je kasneje stolp uradno predal Slovenskemu planinskemu društvu, postaviti tri okrogle stole, dva samovara ter posodo špirita, šest kositrnih kozarcev, barometer in termometer ter spominsko knjigo.

Planinska zveza Slovenije skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini 10.124 kilometrov, poleg tega pa bdi še nad okrog 2000 kilometri turnokolesarskih poti.  Večina, 9.993 kilometrov, je lahkih, 81 kilometrov pa je zahtevnih in 50 kilometrov zelo zahtevnih planinskih poti. »Če bi vse planinske poti v Sloveniji poravnali v eno pot, bi nas pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia,« je ob dnevu markacistov, 5. juliju, povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. Skrbniki planinskih poti so prostovoljni markacisti, trenutno je registriranih  950 članov planinskih društev, ki poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh obiskovalcev. Posameznik skrbi za 11 kilometrov planinskih poti. 

 Marsikatero tegobo lahko odpravimo ali vsaj olajšamo z naravnimi pripravki. Kako uporabne so različne zdravilne rastline in kako jih vključimo v svoj vsakdan boste izvedeli na dogodku Zeliščno popoldne v Bistri, ki bo potekal v četrtek, 31. julija, na vrtu Gostilne Bistra.

V okviru Poletja na Vrhniki ga že tretjič zapored pripravljajo Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Bajc gostinstvo. Nasvete in dolgoletne izkušnje z uporabo zelišč pa bodo z vami delile fitoterapevtka in zeliščarka Margita Vehar; prva uradna zeliščarica v Sloveniji Terezija Nikolčič bo govorila o težavah s kožo in holesterolom ter podpori pri tem; Meta Maček bo predavala o uporabi divjih rastlinah v zdravilne namene; aromaterapevtka in parfumeristka Ana Ličina pa o povezavi med vonji in čustvi. Zeliščarice bodo pripravile tudi številne izdelke in okusne dobrote ter nagradno igro.

 Motorna ladja Subaquatic je edino plovilo na slovenski obali, s katerega si lahko skozi posebna okna v spodnjem delu ogledate podvodni svet in obenem uživate v čudoviti panoramski vožnji.

Sprejme do petdeset potnikov, od teh jih po dvanajst lahko izmenično sedi v podpalubju in si med vožnjo skozi posebna okna ogleduje geološko sestavo morskega dna, rastlinstvo in živalstvo, podmorski previs (globina morja se spusti s treh na 15 metrov globine, kjer je tudi največja koncentracija morskih konjičkov) in na koncu še gojišče morskih školjk klapavic v naravnem rezervatu Strunjan. Prvi postanek z ladjico je pri naravnem spomeniku ob rtu Madona na piranski Punti. Tamkajšnji podvodni greben je po pripovedovanju potapljačev poln življenja. Naokoli se podijo glavači, babice, jate črnikov, fratrcev in salp, na tem mestu je tudi veliko golih polžev in predvsem rakov. V pesku lahko izurjeno oko opazi tudi morskega lista, včasih pa se komaj opazno približa tudi kakšna sipa. Morsko dno je prepredeno z rumenimi žveplenastimi spužvami. Tu pa tam je opaziti tudi kakšnega leščurja, ki velja za zaščiteno vrsto školjke in ga je strogo prepovedano nabirati ali uničevati.

 Sprehajanje po dnu presahlega Cerkniškega jezera je (z malo domišljije) podobno sprehajanju po Luni, kot ga lahko spremljamo v televizijskih oddajah. Pri tem ne  potrebujete skafandra, le dobro obutev, sončno kremo in steklenico z vodo.

Če želite ob prijetnem sprehodu izvedeti še mnoge zanimivosti ste v soboto, 26. julija, vabljeni na dvourni ogled. V spremstvu vodnika se boste sprehodili ob požiralniškem sistemu Rešeto, odkrivali “kraterje” oziroma ponore in požiralnike, kamor presahne voda iz presihajočega Cerkniškega jezera. Obiskali boste jamo Skadulco in spoznali rastline in živali, ki jim jezero predstavlja dom. Vodnik vam bo razkril še marsikatero zgodbo o največjem presihajočem jezeru pri nas.  Ogled je primeren za odrasle in otroke, zbrali se boste pred Centrom za obiskovalce v Dolenjem jezeru malo pred 9. uro zjutraj.

 Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj za najboljšo domoznansko zgodbo. Vabijo vse, ki radi pišejo in so dopolnili 60 let, da jim do 31. oktobra 2025 pošljejo kratke resnične spomine, povezane z reševanjem (prvega) stanovanjskega problema in ustvarjanjem svojega doma. Koliko generacij je živelo pod isto streho? Ste kupili stanovanje ali zgradili hišo? Kolikokrat ste čakali na občini, da ste uredili vse papirje? Kdo je mešal malto in kdo vam je nosil malico med gradnjo? Zaželena je tudi fotografija, povezana z vsebino.

 V toplih dneh je koristno s sabo nositi stekleničko z vodo. Prav tako je dobro vedeti, kje se imamo možnost odžejati z res kakovostno vodo. Ekologi brez meja so kot partnerji mednarodne pobude Refill Return (napolni in vrni) uredili mobilno aplikacijo Refill Return, v kateri je na voljo že več kot tisoč lokacij pitnikov po slovenskih krajih.  Kje so, lahko preverite tudi na povezavi: https://manjjevec.si/karta-pitnikov/. Organizatorji mednarodne pobude ocenjujejo, da se zaradi uporabe aplikacije vsako leto prihrani 100 milijonov plastenk za enkratno uporabo.

 Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pričakuje, da bo večji del mreže za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu urejen do septembra, ko bodo prvi upravičenci začeli prejemati odločbe o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe na domu. Na 16 vstopnih točkah, to so območne enote centrov za socialno delo, so do srede julija prejeli nekaj čez tisoč vlog za to pravico. 

Do jeseni naj bi začel v celoti delovati informacijski sistem, ki je ključno orodje za izdajo odločb, do takrat naj bi vse občine podpisale pogodbe z izvajalci dolgotrajne oskrbe. Marsikje imajo težave, saj izvajalci menijo, da so tudi popravljene cene urnih postavk za storitve oskrbe še prenizke. Kot je omenil minister, je v register izvajalcev zaenkrat vpisanih za 57 izvajalcev, ki pokrivajo tudi več občin.