PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU 

Starejši se velikokrat jezimo, da imamo v naši državi cel kup odličnih strategij in drugih dokumentov, da o posvetih niti ne govorimo, ki naj bi urejali tudi življenje starejših, da bi bilo res dostojno. Vendar se pogosto zgodi, da se vse zaustavi že pri pripravi akcijskih načrtov in seveda pri izvedbi, medtem ko se življenje starejših ne spremeni kaj dosti.

A starejši si želimo več kot le lepih besed. Želimo biti aktivni, vključeni in spoštovani. Želimo soustvarjati družbo, v kateri bo življenje dostojno za vse. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi število tistih, ki so bolj ranljivi – zaradi bolezni, slabše mobilnosti, odvisnosti od pomoči drugih ali življenja v institucijah. Prav ti so največkrat izpostavljeni kršitvam pravic, ki bi morale biti samoumevne: socialnih, zdravstvenih, ekonomskih in človekovih pravic nasploh.

Za slovenske zmage

Ameriški predsednik Trump, generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nam dopovedujejo, da morajo evropske države korenito povečati stroške za obrambo, če si želijo zagotoviti varnost v teh negotovih mednarodnih razmerah. Ameriški predsednik je evropske članice zveze Nato zelo jasno pozval, naj dvignejo prispevek za obrambo na pet odstotkov BDP, s čimer bi v prihodnjih letih zbrale okoli 800 milijard dolarjev. Glede na dejstvo, da članice zveze Nato velik del orožja kupujejo v ZDA, bi povečanje teh nakupov še okrepilo ameriško orožarsko industrijo.

Aktualno 

Spoštovana urednica,

revija Vzajemnost je izvrstna in v njej nikoli nisem našla nobene pomanjkljivosti. Vseeno pa vam predlagam rubriko Smeh ni greh, v kateri bi bralci, ki imajo smisel za humor, pošiljali kratke smešnice iz svoje mladosti oziroma življenja. Pošiljam vam eno iz svoje aktivne dobe, ki mi še danes pri 88 letih pričara nasmeh. Želim vam veliko zadovoljstva pri urejanju mesečnika, zdravja in dobre volje. Tule je moja zgodba z naslovom Kako dolgo pa tole traja?

Pozno poleti smo sedeli v frizerskem salonu, pisalo se je leto 1962. Jaz pod havbo, ki je zadušila vse druge zvoke naokoli. Na drugi strani je moja frizerka zaključevala pričesko drugi stranki. Naenkrat opazim, kako se je frizerka obrnila, mi pomahala, nato pa sta se obe z gospo na stolu nasmejali. Potem ko sem sama prišla na končno obdelavo, se mi je frizerka, s katero sva se kar dobro poznali, opravičila in mi povedala vzrok njunega smejanja na moj račun. »Poglejte no, tisto žensko. Marija sveta, koliko časa pa že nosi? Lani sem jo že videla nosečo,« je stranka začudeno spraševala frizerko, čemur sta se družno nasmejali. Vprašanje je bilo logično. Doma me je čakala devetmesečna hči, ki ni niti še hodila, jaz pa sem bila spet noseča in sem čez dva meseca ponovno rodila. In ker se je – po bogve kakšni logiki – porod zavlekel, sem porabila več porodniškega dopusta že prej, tako so mi potem ostali le še štirje meseci dopusta. To pa ni bilo več smešno.

Dolgotrajna osamljenost povečuje tveganje za nastanek duševne stiske in bolezni ter ogroža osnovno človekovo dostojanstvo. Svetovna zdravstvena organizacija jo opredeljuje kot tretji steber zdravja, poleg telesnega in duševnega, in že opozarja na epidemijo. Več kot tretjina Evropejcev, to je 50 milijonov ljudi, se vsaj občasno počuti osamljena.

Največ osamljenosti je v Severni Ameriki, najmanj pa v Afriki. Pri nas je po raziskavi Share vsaka peta oseba, stara nad 50 let, osamljena, od tega štirje odstotki izrazito, med njimi je več žensk in starejših. Dolgotrajna osamljenost ima na zdravje enak učinek kot 15 pokajenih cigaret na dan, povečuje tveganje tudi za druge bolezni, na primer za demenco za kar 58 odstotkov, za srčne bolezni za 29 odstotkov, za 32 odstotkov se zviša možnost za možgansko kap.

 Aktualno 

Vsi stari ljudje so enaki, slabotni, počasni, zgubani, senilni, neučinkoviti, sitni, niso več sposobni za zahtevnejše delo, starost je nesmiselno obdobje …

Stereotipov o starosti, izkrivljene sodbe in posplošitve je s povečanjem števila starejših ljudi vse več. Širijo se kot nevidna mreža in žal vplivajo tudi na generacijsko odtujenost, na socialno izključenost cele generacije in siromašenje medčloveških odnosov. Kdaj in kako smo kot družba začeli pristajati na tako vedenje, so ugotavljali v Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Kot je pojasnila mag. Mateja Prosen, so nekdaj pod isto streho bivale različne generacije, kar je predstavljalo varnost za starejše družinske člane in zgled za mlajše. Danes pa mnogi mlajši s starejšimi v realnem življenju pogosto sploh ne pridejo več v stik. Nekateri celo opozarjajo, da je povsem nekritično čaščenje mladosti tudi svojevrsten strah pred smrtjo, ki jo – tako kot starost – umikamo nekam v kotičke bolnišnic in pokopališč.