Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
Dogodki ob slovenskem kulturnem prazniku že potekajo, čeprav se bo glavnina zvrstila v nedeljo, 8. februarja, ko bodo kulturne ustanove na široko odprla vrata obiskovalcem in omogočila brezplačne oglede razstav in filmov, vodstva, delavnice, pogovore z ustvarjalci.
Ne bodo manjkali niti tradicionalni recitali Prešernove poezije na prostem, denimo na Bevkovem trgu v Novi Gorici ter na Grajskem trgu v Mariboru, v Ljubljani ga bodo člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije pred Prešernovim spomenikom pripravili že štiridesetič! Posebno doživetje je obisk Kranja, ki se na Prešernovem smenju preobleče v 19. stoletje. Na mestnih trgih in ulicah se slišijo recitali Prešernovih pesmi, sučejo se folklorne skupine, mesto obiščejo lajnarji, mojstri in umetniki se predstavljajo na sejmu domače in...
Znižanja prispevkov ruši sistem pokojninskega zavarovanja
V odzivu na predlog znižanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje samozaposlenih in kmetov z do 30.000 evrov letnih prihodkov Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije opozarja, da bi to pomenilo odstop od sistema in privilegiranje določene skupine zavarovancev, odločitev pa bi zahtevala tudi dodatna sredstva državnega proračuna.
Uveljavitev predloga novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov - po katerem bi se samostojnim podjetnikom in kmetom, ki letno ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov, zavarovalna osnova za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določila v višini 60 odstotkov minimalne plače, ne 60 odstotkov povprečne plače, kot velja sedaj - bi pomenila odstop od sistema, po katerem morajo biti pravice iz zavarovanja odraz plačanih prispevkov, je opozoril Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Že po trenutni zakonodaji samozaposleni in kmetje, ki plačujejo prispevke od najnižje zavarovalne osnove, ne dosegajo odmere od dejanske pokojninske osnove, ampak se jim izvede odmera od socialnega korektiva - najnižje pokojninske osnove.
Z novo reformo veliko narejenega za dostojnejše pokojnine
Lansko leto se je na področju pokojninsko-invalidskega zavarovanja zelo veliko dogajalo. Na koncu je bila sprejeta nova reforma, ki bo imela daljše prehodno obdobje, nekatere spremembe pa so začele veljati že z novim letom. Marijan Papež, dolgoletni generalni direktor Zpiza, ki dobro pozna tudi prejšnji reformi, pravi, da je bilo veliko narejenega za dostojnejše pokojnine, med drugim velja precej višji odmerni odstotek (70). Vse to pa je bilo doseženo tudi zato, ker je nastala v dobrih gospodarskih časih.
-
Za slovenske zmage
Donald Trump je za svoje vodilo pri vodenju najmočnejše države na svetu izbral geslo Najprej Amerika in z njim naj bi ZDA spet postale najvplivnejša država na svetu. Take obljube niso nenavadne, vsak politik si želi, da bo država, ki jo vodi, uspešna na vseh področjih, še posebej tistih, kjer se uveljavljajo interesi kapitala. Zlasti v ZDA je to stalnica vladajoče politike, saj je navsezadnje prišla na oblast s podporo najpremožnejšega dela družbe.
Sedanji predsednik ZDA je v letu dni povsem spremenil odnose v notranjepolitičnih razmerjih in tudi ravnanje ZDA v mednarodnih odnosih. V grobem lahko rečemo, da so Donald Trump in člani njegove vlade na prvo mesto postavili uveljavljanje koristi kapitala, kar se vidi v odločitvah, da se znižujejo davki na dobiček, hkrati pa se zmanjšujejo sredstva, ki jih država namenja za šolstvo, zdravstvo, socialne prispevke … Do dramatičnih sprememb je prišlo tudi v mednarodnih odnosih. Edino, kar Trump morda še upošteva, je surova moč.
-
Od rituala do karnevala
Človek si želi biti kdaj pa kdaj nekdo drug, je že pred 60 leti zapisal Niko Kuret, eden najboljših poznavalcev pustnih običajev pri nas. Pustna tradicija je dolga in bogata, celo izrazov za maskirance imamo veliko: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti, koranti... Maskiranje je značilno še za različne šege (ob poroki, brucovanju, abrahamu), pojavlja se ob raznih cerkvenih in posvetnih praznikih.
Študenti spoznavajo izzive demence
Davčna napoved upokojencev s pokojnino iz tujine
POISKALI SMO ODGOVOR
V uredništvo smo dobili vprašanje bralke, ki jo zanima, ali morajo vložiti davčno napoved za odmero dohodnine tudi slovenski državljani, ki prejemajo pokojnino iz Nemčije, kjer so bili zaposleni vso delovno dobo. Zanima jo še, ali je oddaja davčne napovedi odvisna od tega, ali po upokojitvi živijo v Sloveniji oziroma v kateri drugi državi, ali od tega, kje imajo prijavljeno stalno prebivališče.
Za slovenskega državljana, ki prejema izključno nemško pokojnino, je obveznost vložitve davčne napovedi odvisna od njegovega rezidentskega statusa za davčne namene, ne od državljanstva, so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs). Ključna je torej ugotovitev, ali je oseba davčni rezident Slovenije ali ne. Če je oseba davčni rezident Slovenije (zaradi stalnega prebivališča v Sloveniji ali drugih okoliščin, kot je središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji), mora napovedati vse dohodke, vključno s pokojnino iz Nemčije. Rezidenti Slovenije morajo nemško pokojnino v 15 dneh od dneva, ko jo prvič prejmejo, napovedati Fursu z vložitvijo napovedi za odmero akontacije dohodnine od pokojnine za rezidente.
-
20. SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Na jubilejnem srečanju prijateljev Vzajemnosti se bomo družili od 31. maja do 3. junija 2026 v Vodicah pri Šibeniku.
Drage bralke in bralci, zveste prijateljice in prijatelji Vzajemnosti, v teh dvajsetih letih smo se družili v marsikaterem obmorskem kraju na Hrvaškem pa na otokih, zapeljali smo se tudi čez mejo v Bosno in Hercegovino. Tokrat nas bo gostil, priljubljeni turistični kraj v bližini Šibenika s slikovito rivo, zgodovinskimi znamenitostmi in lepimi plažami. Med drugim je znan po eni najbolj priljubljenih prireditev, ki se odvija v začetku avgusta – to je Vodička fešta. No, če se pošalimo, se bo letos pač začela nekoliko prej …
Starejši ljudje ne morejo čakati
Kot zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi sta decembra lani začeli veljati dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. A če želimo, da res zaživi v polnem obsegu, je treba odpraviti nejasnosti, poenostaviti postopke in poskrbeti za primernejše nagrajevanje vseh, ki delajo v dolgotrajni oskrbi.
Da so z uresničevanjem pravic v praksi težave, poročajo tako uporabniki oziroma njihovi svojci kot izvajalci in tudi vsi vmesni členi – od centrov za socialno delo do domov starejših. Nujne so izboljšave zakona in pravilnikov, brez odlašanja je treba poiskati rešitve za kadrovsko stisko, tudi z medresorskim in medobčinskim sodelovanjem, poudarjajo v društvu Srebrna nit. Solidarnostno zbiranje prispevkov naj bi omogočilo, da bo lahko vsakdo, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, to tudi dobil, zato koraki nazaj, v morebitno ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, niso rešitev problema, so zapisali v javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado in ministrstva.
Nakup zdravil preko neuradnih spletnih lekarn je tvegan
Na spletu se zadnje časa pojavlja več lažnih lekarn, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike z imeni svojih domen. Zdravila, ki jih prodajajo, lahko vsebujejo neznane ali nadomestne sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali bakterije, so opozorili v Lekarniški zbornici Slovenije, kjer odsvetujejo nakupe zdravil po spletu.
V nezakonitih spletnih lekarnah lahko prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, ki so manj učinkovita. Pogosta so tudi ponarejena zdravila, ki so lahko proizvedena v nezakonitih laboratorijih in vsebujejo nevarne primesi, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine in organska topila. Strokovne vodje Dolenjskih lekarn Andrea Šetina je opozorila, da se lahko ob jemanju zdravil brez zdravniškega nadzora pojavijo resni zapleti zaradi napačnega zdravljenja, nezaželenih učinkov in interakcij med zdravili. Še večja težava je dodajanje nevarnih učinkovin v ponarejena zdravila za doseganje močnejšega učinka in prihranka.
-
februar '26Ljudje Medgeneracijsko Aktualno
Mostov ne gradijo, ampak gojijo
V INDIJSKI ZVEZNI DRŽAVI Meghalaya, eni najbolj deževnih pokrajin na svetu, ljudstvi Khasi in Jaintia iz korenin kavčukovca že stoletja ustvarjata žive mostove, ki rastejo, se krepijo in z leti postajajo vedno bolj trdni. Korenine z bambusovimi oporami usmerjajo čez reke in slapove, kjer se sčasoma prepletejo v naravne prehode. Nastanek enega mostu traja tudi več kot 25 let, zato zahteva sodelovanje več generacij. Mostovi imajo pomembno okoljsko vlogo: utrjujejo tla, preprečujejo plazove in ustvarjajo bogate ekosisteme za številne rastlinske...
