Resnično srečen je lahko le tisti, ki je že bil nesrečen.   

                                                                        Arturo Graf

Spominjam se otroštva. Bilo je prijazno in lepo. Brez nasilja, z vzgojo za odgovorno življenje v odrasli dobi. Živeli smo brez pomanjkanja, a kot bi se pripravljali nanj. Čokolada po koščkih, v kavarni le malinovec, sedenje pri mizi, dokler ni pojedel zadnji, točno določena hišna opravila, gledanje risank pred spanjem, vestno delo za šolo, učenje prijaznosti in dobrodelnosti.

Za slovenske zmage 

Ob vstopu v novo leto se gospodarstveniki ukvarjajo s podatki o razmerah na trgu, politiki merijo odzive javnosti na njihova ravnanja, posamezniki pa upamo, da se razmere ne bodo poslabšale. Letos so pričakovanja in napovedi zelo negotovi, domala vse je v znamenju krize, ki jo zaznamujejo pandemija, okoljske spremembe in porušeno družbeno ravnovesje. V takih razmerah je težko pričakovati, da se bodo razmere izboljšale.

Nekaj spodbudnih znamenj pa je le zaznati. Najprej razplet ameriških predsedniških volitev. Novi predsednik največje gospodarske in vojaške sile na svetu je napovedal, da si bo odločno prizadeval za povezovanje celotne ameriške družbe za uspešnost pri premagovanju koronakrize. Njegov predhodnik je to podcenjeval in se celo posmehoval strokovnjakom, ki so opozarjali na resnost širjenja virusne epidemije. Podobno je bilo s podnebnimi spremembami. No, Joe Biden je napovedal, da bodo ZDA spoštovale pariški sporazum o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Poleg tega je pričakovati, da bodo v Washingtonu odslej spravljivejši v odnosih s preostalimi velesilami. Otoplitev smemo pričakovati tudi v odnosih z Evropsko unijo, ki je kljub nekaterim notranjim nasprotjem pomemben gospodarski in politični zaveznik.

Pozdrav od zelo daleč

Revijo Vzajemnost že nekaj let prejemam v Avstralijo in ob pričakovanem datumu pošiljke nestrpno pogledujem v nabiralnik. Preberem prav vsako vrstico, zanimanje pa je še bolj poglobljeno, ko je opisano kaj meni še vedno dobro znanega. Članek o moji sestri Vidi Bogataj me je raznežil s spomini na najino mladost. Vesela sem bila, kako ste jo predstavili. S ponosom sem na članek opozorila svoje prijateljice Slovenke, ki si tudi rade izposodijo Vzajemnost.

Daleč stran od Slovenije sem že zelo dolgo, skoraj 60 let. Marsikaj mi je v spominu že obledelo, ampak še vedno je ostala lepa slika moje domovine. Živim v Perthu, glavnem mestu najlepše avstralske dežele Zahodne Avstralije, skupaj s sinom in njegovo družino. Za pot v domovino nimam več »korajže« (vsak čas bom stara 90), upam pa, da bodo mladi obiskali Slovenijo. Jaz pa jo doživljam po Skypu s sestro.

DOLGOTRAJNA OSKRBA

PIŠE: prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka

Zakaj razvoj dolgotrajne oskrbe nekaterim evropskim državam dobro uspeva? Odgovor je vizija. V Nemčiji so se na primer pred dobrega četrt stoletja v politiki, strokah in civilnih organizacijah ter medijih posvetili vprašanju, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo na področju oskrbe starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi. Do leta 1995 sta imela njihovo politično vodstvo in javnost stvaren odgovor – in sprejeli so kakovosten zakon o dolgotrajni oskrbi.

Veliko se govori o aktivnem staranju, ki pa bi moralo vključevati tudi uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Kako se pa starejši spopadajo z njo in zakaj so večinoma raje pred televizijskim zaslonom kot pred računalnikom?

Raziskav, koliko starejših pri nas uporablja internet in pametne telefone, je malo, vendar smo po besedah Milana Osterca, člana Strokovnega sveta za izobraževanje in informatiko pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, na področju IKT na repu evropskih držav, vsaj kar zadeva starejše. Povedal je, da okoli 30 odstotkov njihovih članov nima internetne povezave. Še vedno imajo v največji meri raje osebne stike, ki pa so zdaj v času epidemije koronavirusa onemogočeni. Tudi po analizi rezultatov DESI 201582, ki je države glede na uspešnost razvrstila v tri skupine, je Slovenija po razvitosti digitalnega gospodarstva in družbe uvrščena v najnižjo skupino (19. mesto med 28 članicami EU). Študija zaključuje, da ima Slovenija nizek odstotek rednih uporabnikov interneta (68 odstotkov, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 75 odstotkov, s čimer se uvršča na 20. mesto v EU). Šestinpetdeset odstotkov državljanov ima osnovno digitalno znanje, kar je še vedno pod evropskim povprečjem.