-
Za slovenske zmage
Sedanja zdravstvena kriza nas je pahnila v razmere, ko moramo temeljito razmisliti o naših ravnanjih, ki bodo določala življenje tudi prihodnjih generacij. Do zdaj smo sledili vodilu, da je predvsem gospodarska rast zagotovilo napredka, in v resnici so se razmere izboljševale. Danes so nam dosegljive dobrine, o katerih smo pred desetletji lahko le sanjali. Pa vendar smo se znali tudi takrat veseliti življenja, odnosi med ljudmi so bili bolj sproščeni, več je bilo povezanosti in solidarnosti. Razraščanje potrošništva je to povezanost oslabilo, prevladalo je prepričanje, da je težnja po pridobivanju dobrin in imetja temeljno vodilo pri doseganju uspešnosti posameznika in družbe. Sedanja kriza pa nam je zelo nazorno pokazala, kako krhki smo in da temelj našega zadovoljstva ne more biti le povečevanje gmotnih dobrin, temveč v prvi vrsti povezanost med ljudmi.
-
Dnevi odprtih vrat v DCA
V Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana (DCA) želijo preseči osamo, v katero nas je prisila epidemija koronavirusne bolezni. Zato vas vabijo, da se v dneh od 6. do 9. aprila 2021 med 8. in 14. uro oglasite na kateri od sedmih lokacij DCA v Ljubljani. To so: Gosposvetska 4, Povšetova 20, Puhova 6 za Bežigradom, Tržaška 37 na Viču, Kunaverjeva 6-8 v Šiški, Pot k ribniku 3a na Rudniku in Zaloška cesta 267 v Zalogu.
Na dnevih odprtih vrat vam bodo razkazali prostore in vam predstavili, kaj vse počnejo v dnevnih centrih. Seznanili vas bodo tudi z več kot 70 dejavnostmi, ki v zadnjem letu potekajo prek spletnih aplikacij (zdaj tudi telovadijo na daljavo, čeprav pogrešajo druženje, kot je na fotografiji). Brez skrbi se jim lahko pridružite tudi tisti, ki spletnih aplikacij ne znate uporabljati, saj vas bodo naučili. V sodelovanju z Društvom Duh časa pa bodo pomagali tudi tistim, ki računalnika še nimate. Več informacij dobite na tel. št.: 01 534 40 26 ali 051 664 810 ali na e-naslovu: dca@dca-ljubljana.org.
-
Raziskave kažejo, da je uporaba spletnih storitev v Sloveniji pod povprečjem držav Evropske unije. Še posebej med starejšimi, saj po lanskih podatkih kar 44 odstotkov slovenskih upokojencev, starih od 65 do 75 let, nikoli ni uporabljalo interneta (povprečje v EU je 33 odstotkov). V tej starostni skupini je največ takih, ki sodobnih tehnologij ne znajo uporabljati ali pa ne prepoznajo njihove uporabnosti. Uporaba novih tehnologij namreč starejšim prinese boljšo obveščenost, olajša mnoge obveznosti (naročanje na zdravniške preglede, oddajanje napotnic, nakupovanje po spletu, spletno bančništvo, sporazumevanje na daljavo …), omogoča dostop do različnih vsebin, hkrati pa tudi neodvisnost in boljšo vključenost v družbo.
-
Pred velikonočnimi prazniki je statistični urad pripravil nekaj zanimivih podatkov o jedilih, ki so tradicionalno na praznični mizi.
Brez šunke seveda ne gre. V letu 2019 je vsak prebivalec povprečno pojedel 36,6 kilograma šunke, 40 odstotkov smo je tudi pridelali v Sloveniji. Lani pa smo desetkrat več svinjine uvozili kot izvozili in sicer največ iz Avstrije (25 % vrednosti vsega uvoza svinjine). Svinjine pa smo največ izvozili na Hrvaško (30 % vrednosti vsega izvoza).
Nepogrešljivi so tudi pirhi. V letu 2019 so slovenske kokoši v povprečju znesle 1,2 milijona jajc na dan, vsak prebivalec pa je v letu porabil 12 kilogramov kokošjih jajc. Približno 95 odstotkov vseh jajc, ki jih porabimo, znesejo slovenske kokoši. Ostala jajca uvozimo, največ spomladi.
-
Programski svet festivala za tretje življenjsko obdobje že načrtuje jubilejni, 20. festival, ki naj bi bil od 30. septembra do 1. oktobra 2021 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Že zdaj pa vabijo ljubitelje fotografije vseh starosti, da se ozrejo okoli sebe in fotografirajo zanimive motive. Med njimi naj bo nasmejani in razigrani obrazi, saj je ena od tem »nasmeh«, druga tema pa je poljubna.
Natečaj bo potekal v 3 krogih: prvi krog poteka do 31. maja, drugo od 1. junija do 31. julija, tretji krog pa od 1. avgusta do 20. septembra. Zadnji rok za pošiljanje je nedelja, 20. september 2021 ob 24.uri.
-
Anketa
Sogovornike smo povprašali, ali berejo le klasične knjige ali so se že spoprijateljili z bralniki.
Metka Grebenc, profesorica športne vzgoje, Drenov Grič: »V današnjem času je internet nujen in pomemben pripomoček pri delu. Če želiš hitro priti do informacij, je zelo uporaben. Včasih se mi celo zdi, da že izpodriva klasične tiskane medije, a menim, da jih še nekaj časa ne bo izpodrinil. Raje kot elektronsko knjigo v roke vzamem resnično knjigo. Vonj knjige, šumenje in otip listov ter dotik platnic je čar, ki nikoli ne bo minil. Poznam kar nekaj ljudi, ki enako uživajo v čarobnem vonju klasično tiskane knjige. Računalnik je kot robot, ki nima 'duše'.«
Bogovi v belem in angeli v modrem
Človek šele takrat spozna, kaj je imel, ko to izgubi. Slovenski pregovor
Spominjam se otroštva, ko smo sanjali o poklicih svojega življenja. Le kdo ni vsaj enkrat pomislil, da bi postal zdravnik? K sreči sem kmalu ugotovila, koliko »krvi« lahko vidiš pri tem poklicu, in misel prav hitro opustila. Ne da bi seveda slutila, koliko mrtvih in dobesedno v »krvi« bom videla kot dežurna tožilka.
Premišljujem, kako bi sploh opravljala na primer poklic družinske zdravnice, če bi vsaj približno tako kot za tožilske spise skrbela za svoje paciente. Ali bi prav tako delala vse dni v tednu, dobesedno sanjala o primerih, se vživljala v težave slehernika? Zagotovo. Družinski ali osebni zdravnik je namreč tisti, ki bi moral svoje paciente poznati tako dobro, da bi jih sam povabil na pogovor in pregled, če se sami predolgo ne bi oglasili. So bolezni in stanja, ki jih moraš pač kontrolirati. Čas korone pa je vse tako zelo zelo odtujil, da svoje zdravnice nisem videla v živo točno eno leto. Morda imajo drugi večjo srečo.
Vsak človek prej ali slej postane oskrbovalec
Približno dvesto tisoč neformalnih družinskih oskrbovalcev in nad deset tisoč poklicnih oskrbovalcev v domovih za starejše in pri oskrbi na domu vsak dan pomaga okrog osemdeset tisoč prebivalcem Slovenije, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih. Prijazna oskrba je njihova zasluga. Evropski podatki govorijo, da ima povprečno na deset let vsakdo nekoga od bližnjih, ki potrebuje oskrbo v onemoglosti.
Kakšna bo oskrba v prihodnje, je odvisno od odgovora na vprašanji, kakšen sem jaz v vlogi oskrbovalca in kakšen odnos imam do oskrbovalcev onemoglih ljudi. Pomoč, ki jo potrebujejo starostno onemogli, bolni in invalidni ljudje pri opravljanju vsakdanjih opravil, opravljajo neformalni in formalni oskrbovalci. Neformalni oskrbujejo svoje domače, sosede ali znance nepoklicno in neslužbeno, formalni so strokovno usposobljeni in je oskrbovanje njihovo službeno delo. V polpreteklosti sta neformalno in formalno oskrbovanje potekali ločeno, današnja strokovna spoznanja in nove potrebe kažejo nujnost, da sta komplementarno povezani – neformalno in formalno oskrbo moramo povezati v svoji glavi in zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Zaprte kulturne ustanove, tudi knjižnice
Po odloku vlade bodo od 1. do 12 aprila ponovno zaprte vse kulturne ustanove, torej galerije, muzeji, arhivi in ograjeni parki. Zaprte bodo tudi knjižnice, pri čemer ne bo mogoča niti brezstična izposoja gradiva.
Obiskovalce pa kulturne ustanove vabijo, da si zanimive vsebine ogledajo na spletnih straneh in na družbenih omrežjih, se sprehodijo mimo galerij, ki bodo mini razstave uredili v izložbenih oknih ali poiščejo galerije na prostem. Ena od teh je na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli, kjer je na ogled razstava Arhitektura v lesu danes za jutri. Na 80 panojih je prikazana inovativna in trajnostna uporaba lesa v konstrukciji stavb in v notranji opremi slovenskih arhitektov in konstrukcijskih inženirjev.
-
Pokrajinski muzej Celje je pripravil razstavo, ki prikazuje, kako se je skozi čas spreminjal način pokopa, in hkrati razlaga, kako so si ljudje predstavljali življenje po smrti.
V razstavišču Knežjega dvora so razstavili inventar iz grobov z večjih arheoloških najdišč iz Celja in okolice. Najstarejša sta žgana grobova iz ene od gomil v Pongracu. Iz obdobja starejše železne dobe je tudi skeletni pokop dekleta s Kovka nad Hrastnikom, medtem ko ženski in moški grob iz Slatine v Rožni dolini sodita v mlajšo železno dobo. Sledi bogat rimski grob, odkrit pri obsežnih arheoloških raziskavah ob gradnji podvoza na Mariborski cesti v letih 2003 in 2004. Predstavljen je tudi eden izmed več kot 20 raziskanih poznorimskih grobov z Brega v Celju, razstava pa se zaključi s predstavitvijo štirih grobov iz znamenitega poznoantičnega grobišča na Rifniku pri Šentjurju.
