Drevesa pred Plečnikovimi arkadami na osrednji ljubljanski tržnici so dobila prav zanimive pisane preobleke. Razstava z naslovom Gledališče pred vašim nosom je namenjena  praznovanju stote obletnice Šentjakobskega gledališča Ljubljana.

Kostumografa Šentjakobskega gledališča Mateja Čibej in Bojan Vister sta v sklopu obeleževanja jubileja, ki je bil sicer že lani, pripravila prav  posebno razstavo. Drevesa oziroma kovinske ograje okoli njih sta oblekla v predelane kostume iz predstav Truth story, Tičja kletka, Zaigraj še enkrat, Sam, Uscana vas, Balada Karoline Žašler in otroških predstav ter podarjenih oblek za fundus Šentjakobskega gledališča. Kostume so do določene faze zašili v šivalnici, dokončali pa so jih na licu mesta. Razstava bo na ogled, dokler bodo kostumi zdržali, sporočajo iz Šentjakobskega gledališča.

S 3. julijem je po vsej Evropski uniji začela veljati prepoved izdelkov iz Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. V prodaji ne smejo biti vatirane palčke, pribor, krožniki, slamice in mešalne palčke za pijače, palčke za balone, nekatere posode za predpripravljena živila ter vsi vsebniki za pijače in lončki iz stiropora (EPS), izdelki iz oksorazgradljivih plastik. Pravzaprav prodajalci ne smejo na police dajati novih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, lahko pa še prodajajo tiste, ki jih imajo na zalogi, oziroma nadomeščajo plastične izdelke z izdelki iz drugih, lažje razgradljivih materialov (papir, les …) ali za večkratno uporabo. Ob tem ekologi potrošnikom svetujejo, naj ob nakupu skrbno pretehtajo, katere izdelke resnično potrebujejo in kam jih bodo odložili po uporabi. 

 Skupnost socialnih zavodov Slovenije vabi ponudnike kulturnih, gostinskih, turističnih in drugih storitev, da se povežejo s socialnovarstvenimi zavodi po Sloveniji in njihovim stanovalcem približajo možnosti za uporabo turističnih bonov. Mnogi stanovalci domov za starejše in posebnih zavodov za odrasle zaradi svojega zdravstvenega stanja in gibalne oviranosti težko sami pristopijo do ponudnikov, so zapisali v izjavi za javnost.

»Stanovalci si tako kot vsi državljani zaslužijo priložnost, da si s turističnimi boni popestrijo življenje, pri tem pa se žal mnogi soočajo z različnimi ovirami. Z boni recimo ne morejo pokriti stroškov hrane ali pijače v domskih kavarnah, saj zakonodaja tega ne omogoča. Zaradi zdravstvenih težav številni tudi težje sami poiščejo ponudnika in izkoristijo njegove storitve izven zavoda,« je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

 Na spletnem mestu Visit Ljubljana, oziroma na povezavi https://map.visitljubljana.com/ lahko najdete turistični zemljevid Ljubljane v digitalni obliki. Uporabniku ponuja številne uporabne informacije – o mestnih znamenitostih (največje v ožjem središču so tudi ilustrirane) in nastanitvah ter številne druge, kot so lokacije postajališč za Bicikel(j), pitnikov, urejenih javnih parkirišč in parkirnih hiš ...

Uporabnik lahko uporabi tudi možnost za deljenje lokacije, da se laže znajde in orientira in možnost risanja po zemljevidu. Tako lahko na zemljevidu označi določeno zanimivost, informatorji v TIC pa mu posredujejo dodatne informacije.

Slovenija je imela doslej na Unescovem seznamu svetovne dediščine štiri spomenike: Škocjanske jame, rudnik živega srebra v Idriji, koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju ter starodavne bukove gozdove v pragozdu Krokar in rezervatu Snežnik - Ždrocle. Od včeraj so na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine še dela Jožeta Plečnika v Ljubljani.

V sklopu Plečnikovih del, ki jih je odobril Odbor za svetovno dediščino Unesca je sedem sestavnih delov: vodna os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopenska os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale - vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Z uvrstitvijo na prestižni seznam so ti spomeniki ali območja opredeljena kot tista, ki imajo izjemno univerzalno vrednost.

Na današnji dan pred 70 leti je bila sprejeta konvencija Združenih narodov o statusu beguncev, ki je po besedah visokega komisarja ZN za begunce Filippa Grandija danes ravno tako pomembna kot leta 1951. Po svetu je namreč zaradi konfliktov in preganjanja v domovini na begu kar 34 milijonov ljudi, njihovo število narašča iz leta v leto. 

Komisar ZN je ob tem poudaril, da družba beguncev že dolgo več ne sprejemajo z odprtimi rokami, ampak jih dojemajo kot grožnjo. Poleg tega tihotapci ljudi pod pretvezo konvencije ljudem dajejo lažno upanje in od njih za tihotapljenje zahtevajo velike vsote denarja. Vendar pa zaradi tega še ni treba kritizirati konvencije, je povedal profesor prava migracij na univerzi v švicarskem Bernu Alberto Achermann. "Ne moreš odpraviti nekega sistema samo zato, ker ga nekateri izkoriščajo," je dejal.

Pred 170 leti, natančneje 27. julija 1851, je bil javno objavljen razglas o ustanovitvi Društva Mohorjeva družba, kar pomeni tudi jubilejnih 170 let organiziranega slovenskega založništva. Celjska Mohorjeva družba danes sodi med večje slovenske založbe s širokim programom humanistike in leposlovja za vse generacije in ima dve knjigarni, v Celju in Ljubljani.

Kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič, sicer prijatelja škofa Antona Martina Slomška, sta s somišljeniki 27. julija 1851 v Celovcu javno naznanila ustanovitev Družtva, ktero bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo. Društvo sv. Mohorja (tega svetnika so častili po vsem slovenskem ozemlju kot najstarejšo pričo krščanstva na naših tleh) je izdalo prve knjige in jih z letnico 1853 poslalo prvim 785 udom (članom). Januarja 1860 so v Celovcu društvo preosnovali v cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja.

Ministrstvo za zdravje bo danes objavilo javni razpis, v okviru katerega bodo za skrajševanje čakalnih vrst namenili 65 milijonov evrov. V okviru razpisa bo lahko več kot 20.000 bolnikov prišlo hitreje do zdravstvene storitve, na katero nedopustno dolgo čakajo. Na razpis se lahko prijavijo tudi zasebni izvajalci, a bodo javni zavodi imeli prednost.

Minister za zdravje Janez Poklukar je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da problem čakalnih vrst ni od danes, pač pa se je to začelo že pred 10 leti ali več, epidemija covida-19 pa je težavo na nekaterih področjih še zaostrila. Tako danes na prvi specialistični pregled čaka več kot 70.000 ljudi, na specialistično-diagnostične storitve pa prek 100.000 ljudi. Ta manko iz preteklosti želijo nadoknaditi z javnim razpisom, katerega cilj je zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo. "V središče postavljamo bolnika in izvajanje storitev," je poudaril in dodal, da morajo biti te storitve izvedene kakovostno, varno in v pravem času. Tako je po njegovem mnenju nujno izkoristiti vse vire, zato je razpis odprt za javne zdravstvene zavode, koncesionarje, kot tudi čiste zasebne izvajalce. Pri tem pa bodo imeli prednost javni izvajalci, sledili bodo koncesionarji, najnižje na prednostni lestvici bodo zasebniki.

Raziskava Barometer e-kupca 2020, ki jo že pet let izvaja DPDgroup, kaže velike spremembe v nakupnih navadah potrošnikov, zlasti v lanskem letu. Pogostost spletnega nakupovanja narašča, po spletu kupujejo tudi tisti, ki tega do sedaj niso počeli – starejši.

Zaščitni ukrepi in zapiranje državnih meja zaradi epidemije koronavirusne bolezni so pospešili rast spletne trgovine po vsem svetu. Samo v Evropski uniji je lani nakupe po spletu (e-nakupi) opravljalo 15 milijonov kupcev več kot leta 2019. Zelo so se spremenile kategorije izdelkov, ki jih najpogosteje naročamo prek spleta, v trendu so vse bolj odgovorno potrošništvo in trajnostni vidik. Raziskava še kaže, da bo 70 odstotkov kupcev ohranilo svoje navade spletnega nakupovanja tudi po koncu pandemije.

 Dvaintridesete poletne olimpijske igre moderne dobe, ki se bodo na Japonskem uradno začele jutri, 23. julija, in končale 8. avgusta, bodo v marsikaterem pogledu posebne.

Zaradi strogih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 na tekmovališčih ne bo gledalcev. Nastopilo naj bi približno 11.000 športnikov iz 206 držav, čeprav so mnogi odpovedali udeležbo, tisti, ki pa so že na prizorišču, pa se morajo držati številnih protokolov. V Tokiu bo nastopilo 54 slovenskih športnic in športnikov, prvič v zgodovini OI tudi slovenska moška košarkarska reprezentanca.