Urejeno spanje za zdravo prihodnost je slogan 14. svetovnega dneva spanja, ki ga obeležujemo 19. marca. Urejeno spanje je namreč močno povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih. Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi in bolj uspešni pri vsem, kar počnejo. 

V času pandemije covida-19  je še posebej pomembno, da spimo dobro in skrbimo za urejenost svojega spanja. To pomeni, da gremo spat vsak dan ob približno istem času in da vsako noč neprekinjeno spimo dovolj ur , da se zbudimo spočiti in polni energije. Dobro spanje nas ščiti pred okužbami, omogoča blažji potek bolezni in izboljša imunski odgovor na cepivo ter nas dolgoročno ščiti pred okužbo. Pomaga nam pri uravnavanju stresa in učinkovitem prilagajanju na trenutno situacijo.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je danes izrekel proti dopolnilu Levice k predlogu pokojninske novele, po katerem bi se zvišale tako najnižje kot tudi zagotovljene pokojnine. Socialna politika naj se ne rešuje v okviru pokojninskega sistema, se glasi eden od sklepov.

Predlog novele, ki v DZ čaka na tretjo obravnavo, naj se po pozivu sveta Zpiza vrne na vsebino, kot je bila potrjena na odboru DZ za delo. Tako bi določala le dve leti krajše prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske in zvišala najnižje invalidske pokojnine na 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove.

 Letošnji 15. marec – svetovni dan pravic potrošnikov je posvečen plastiki in posledicam pretirane uporabe plastičnih izdelkov. Plastika je zelo uporaben material, vendar sta njena poraba in proizvodnja plastike postali nevzdržni. To vpliva na naše ekosisteme, povzroča negativne okoljske posledice in ogroža zdravje ljudi. Zato okoljevarstveniki in potrošniške organizacije pozivajo k bolj odgovornemu ravnanju.

Podatki kažejo, da se je količina odpadne embalaže, nastale v gospodinjstvih, v zadnjih 10 letih precej povečala. V 2018 je slovensko gospodinjstvo v povprečju proizvedlo 146 kilogramov odpadne embalaže, kar je 11 kilogramov več kot v 2015 in kar 50 kilogramov več kot v 2011. Je pa Slovenija pri recikliranju odpadne plastične embalaže ena izmed bolj učinkovitih držav. Po ocenah Eurostata je bilo v celotni EU v 2018 reciklirane manj kot 42 odstotkov nastale odpadne plastične embalaže. Največ reciklirajo v Litvi (69 %), nato pa sledita Slovenija (60 %, podatki za 2017) ter Bolgarija (59 %). Najslabše pa so se pri recikliranju odrezale Madžarska, Francija in Malta.

 Znanost je pomembna bolj kot si mislimo, saj nas (med drugim) brani pred zavajanjem in neresnicami. Tudi zato SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost že od leta 2006 let pripravlja Teden možganov, v katerem na poljuden način osvešča javnost o osebnih in družbenih koristih raziskovanja živčevja. Letos bo prireditev potekala po spletu in sicer od od 15. do 19. marca pod naslovom Človek ni otok, namenjena pa bo raziskovanju odnosov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Potekala bodo številna zanimiva predavanja, pa tudi delavnice za odrasle in otroke, filmske projekcije in okrogla miza.

Eden bolj cenjenih športnih dogodkov na svetu, Pokal Vitranc, letos praznuje 60 let. Po strmini v Kranjski Gori se bodo ta konec tedna, 13. in 14. marca, spustili najboljši smučarji sveta. V soboto bo veleslalom, v nedeljo pa slalom. Žal pa si smučarskega spektakla v živo gledalci ne bodo mogli ogledati. Lahko pa ljubitelji belih strmin sodelujete drugače – dobrodelno.

 Denar, ki ste ga nameravali porabiti za nakup vstopnice za letošnjo prireditev, lahko poklonite projektu Botrstvo v športu. Kranjskogorski organizatorji so namreč združili moči z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. V projektu  #VITRANCcares sodelujete s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo VITRANC5 na 1919. Celoten izkupiček od donacij bo namenjen za zagotavljanje pomoči mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij, starim od 14 do 23 let, pri razvoju in uresničevanju športnih potencialov. Ambasadorja dobrodelne akcije sta naša nekdanja izvrstna smučarja Urška Hrovat in Jure Franko.

 S presejalnimi programi, ki potekajo med zdravimi ljudmi, lahko odkrijejo predrakave ali zgodnje rakave spremembe, še preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni. Na ta način zmanjšajo število novih primerov raka, kot tudi umrljivost. Zato je pomembno, da se na vabilo na pregled v teh programih odzovemo, kar velja tudi v času epidemije covida-19, poudarja zdravstvena stroka. Cilj programov je, da v določenem časovnem intervalu pregledajo vsaj 70 odstotkov vse ciljne skupine. Epidemija je na začetku zavrla izvajanje teh programov, a so v kasnejših mesecih zamude nadoknadili.

 »Gregorjevo, ki ga praznujemo dvanajstega marca, ni samo velik slovenski ljudski praznik in dan zaljubljencev, je tudi dan, ko je vse več sonca, prijetne toplote in pomlad preganja zimo. To čuti vsa narava, ki požene v cvet bele zvončke, rumene trobentice in pisane žafrane, ko se na vejicah pojavljajo napeti brsti,  ki komaj čakajo, da zacvetijo. Ne samo v mladih srcih ljudi, tudi v drobnih srčkih ptic se dogaja čudež, neka nevidna sila, ki prijetno poveča utrip. Ptice vseh vrst se pričnejo oglašati s svojimi najlepšimi pesmimi, samčki živahno osvajajo samičke in pričnejo nositi slamo in drobne vejice za toplo gnezdece bodočega zaroda.

 Da bi izboljšali ozaveščenost ljudi o pomenu delovanja ledvic, preprečevanju in zgodnjem odkrivanju kronične ledvične bolezni drugi četrtek v marcu po vsem svetu obeležujejo svetovni dan ledvic. Letos poteka  pod geslom Dobro živeti z ledvično boleznijo. Po mnenju Slovenskega nefrološkega društva je cilj svetovnega dne povečati znanja in ozaveščenost bolnikov o učinkovitem zdravljenju in obvladovanju simptomov, predvsem pa opolnomočiti bolnike, da bi lažje dosegali cilje, ki so jim pomembni.

 Človek brez žene je kakor soba brez stene se glasi pregovor, zapisan davnega leta 1936. V marcu smo vajeni nekoliko več pozornosti namenjati ženskam in tako je pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk, Statistični urad RS zbral nekaj podatkov o slovenskih ženskah.

- Po podatkih iz julija 2020 v Sloveniji živi 1.045.000 žensk, ki predstavljajo 49,8 odstotka vseh prebivalcev. V Evropski uniji je samo pri nas ter v Luksemburgu, na Malti in na Švedskem med prebivalci več moških kot žensk. Po 61. letu starosti pa tudi pri nas ženske številčno prevladujejo.

Sodobni človek živi v coni udobja in neredko v napačnem prepričanju, da nalezljivih bolezni, za katerimi so nekoč ljudje množično umirali, ni več. A epidemija nove koronavirusne bolezni nam je pokazala, kako nemočni smo proti naravi, ki ima vedno svoj prav, meni zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi avtorica 60 knjig in obsežne enciklopedične izdaje monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, dva zvezka sta že izšla, tretji je tik pred izidom.