Anketa

Sogovornice in sogovornike smo vprašali, s čim in kako krasijo svoj dom.

Irena Keršič, upokojena umetnostna zgodovinarka in etnologinja, Ljubljana: »V svojem domu se rada dobro počutim, zato ga opremljam s stvarmi, ki so mi ljube in me spominjajo na lepe čase. Pri nas doma imamo vsi radi slike, grafike in risbe, sama pa še malo plastiko neznanih umetnikov. Posebno steno imam namenjeno razstavljanju risb in slik vnukov, kajti vsi štirje radi ustvarjajo. Rada imam tudi rastline v loncih in rezano cvetje v vazah. Na knjižnih policah imam fotografije svojih dragih, da se lažje povežem z njimi.«

 Kot so sporočili z ministrstva za infrastrukturo bodo vozovnice za brezplačni javni medkrajevni potniški promet za upokojence veljale še eno leto. Zaradi epidemioloških razmer bo veljavnost podaljšana samodejno, brez vložitve ponovne vloge -  ko se bo potnik prvič registriral na eni od medkrajevnih linij.

Vozovnicam z veljavnostjo od 1. julija 2020 do 30. junija 2021 se tako na primer veljavnost podaljša do 30. junija 2022 in vozovnicam z veljavnostjo od 1. avgusta 2020 do 31. julija 2021 do 31. julija 2022.

Danes se začenja globalna pobuda „Recite živjo”, ki bo do 6. junija potekala po vsem svetu. Cilj pobude, ki jo organizira podjetje Julius Meinl in ima tudi dobrodelno noto, je z drobnim trenutkom naključne prijaznosti omiliti posledice epidemije.

 Pobudi se je pridružilo več kot šestdeset kavarn po vsej Sloveniji, v katerih obiskovalci ob vsakem naročilu kave Julius Meinl prejmete kuponček za brezplačno kavo. Kuponček lahko podarite prijatelju ali neznancu ali pa komu, ki și kavice sam ne more privoščiti in s tem drobnim dejanjem pozornosti nekomu polepšate dan. Podjetje Julius Meinl Slovenija za vsak kuponček, ki gre naprej, prispeva 5 centov društvu Humanitarček za nakup toplih obrokov za starostnike, ki živijo pod pragom revščine. Pesnik in pisatelj Feri Lainšček je v podporo drobnim dejanjem naključne prijaznosti prispeval svojo pesem z naslovom "Kako je ljubezni ime."

 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je včeraj izplačal pokojnine za mesec maj in 103.569 upravičencev je dobilo izplačan višji znesek.

Od prvega maja letos namreč velja novela ZPIZ-2I (Ur. l. RS, št. 51/2021), ki na novo določa višino najnižje, zagotovljene in invalidske pokojnine. Najnižja pokojnina  tako znaša 279,56 evra, zagotovljena pokojnina znaša točno 620 evrov, zagotovljen znesek invalidske pokojnine pa je 388,54 evra. Višje zneske je včeraj tako prejelo 84.305 prejemnikov zagotovljene pokojnine, 11.120 prejemnikov invalidske pokojnine in 8.144 prejemnikov najnižje pokojnine.

Svetovni dan brez tobaka letos poteka pod geslom Odločeni! Opuščamo kajenje. Zdravniki spodbujajo kadilce, da se vključijo v številne brezplačne programe za opuščanje kajenja. Za to odločitev ni nikoli prepozno. Opustitev kajenja ima namreč številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju.

Kajenje je dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, raka pljuč in številnih drugih rakov in povečuje smrtnost zaradi teh in še drugih bolezni. Kajenje tobaka je vodilni vzrok hude pljučne bolezni, kronične obstruktivne pljučne bolezni, in pospešuje napredovanje bolezni. Po drugi strani pa opustitev kajenja upočasnjuje napredovanje bolezni, zmanjšuje stopnje poslabšanja in povečuje učinkovitost zdravljenja.

 Pokopališča so kulturna dediščina ter pomemben del naše zgodovine in umetnosti. Zato so turistična znamenitost številnih mest. V tednu, ko potekajo Dnevi dediščine evropskih pokopališč, pa pokopališča v različnih mestih po Evropi organizirajo razstave, koncerte, vodene oglede, seminarje, delavnice ter druge zanimive dogodke. Pri nas bodo dogodki potekali na pokopališčih v Mariboru in Ljubljani.

Ob 20-letnici Združenja evropsko pomembnih pokopališč ASCE, ki ga že deset let vodi direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek, bodo različne dejavnosti potekale kar 20 dni, od 28. maja do 16. junija. V tem času je v Mariboru pred pokopališčema Pobrežje in Dobrava na ogled razstava Križišča raznolikosti. V skrbno varovanem prostoru pokopališč so stičišča poti različnih ver, narodnosti, jezikov, srečnih in nesrečnih človeških zgodb. Tako lahko pokopališča opredelimo tudi kot križišča raznolikosti, ki zbližujejo in povezujejo. V fotoknjigi Križišča raznolikosti, ki jo pripravlja Pogrebno podjetje Maribor, so fotografije iz 32 mest iz 15 evropskih držav. Dvajset med njimi jih posebej predstavljajo na plakatih v okviru Dnevov dediščine evropskih pokopališč. Vsak dan bodo obiskovalci obeh mariborskih pokopališč lahko spoznali eno od evropskih križišč raznolikosti.

  V Komisiji za tehnično kulturo v ZDUS organizirajo različna predavanja in delavnice na temo varnosti v cestnem prometu. Zavedajo se namreč, da so upokojenci najbolj ranljiva skupina v prometu, zmanjšujejo se jim psihofizične lastnosti poleg tega pa se spreminja infrastruktura na cestah in prometni predpisi.

Pri izobraževanju upokojencev za varnejšo udeležbo v prometu sodelujejo z Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa. Skupaj vabijo upokojenke in upokojence, da se jim pridružijo v torek, 8. junija 2021, od 10. do 11. ure na virtualnem predavanju po zoomu na temo Varna vožnja po avtocesti in hitri cesti.

 V združenju multiple skleroze so na novinarski konferenci pred svetovnim dnem multiple skleroze, ki bo 30. maja, izpostavili pomen celostne in multidisciplinarne obravnave bolnikov s to neozdravljivo avtoimunsko vnetno boleznijo, ki prizadene osrednji živčni sistem. Poudarili so tudi pomen podporne mreže različnih strok in institucij, ki bolnikom pomagajo pri vključevanju v vsakdanje življenje.

Multipla skleroza se pojavlja kronično ali v presledkih in odločilno vpliva na bolnikovo življenje. Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom, med obolelimi pa je dve tretjini žensk in tretjina moških, je pojasnil vodja centra za multiplo sklerozo na ljubljanski nevrološki kliniki Gregor Brecl Jakob. V Sloveniji je registriranih okoli 2500 bolnikov s to boleznijo, na svetu jih je okoli tri milijone.

Državni zbor je z 78 glasovi za in brez glasu proti sprejel ustavni zakon, po katerem bo ustava dopolnjena s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Določa pa tudi, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.

Slovenija je po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski peta država v Evropi, ki ureja znakovni jezik v svoji ustavi. Hkrati je prva na svetu, ki je na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih. Predlog za spremembo ustave je podala vlada na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, podprli pa so ga tudi v Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan.