Svet pokojninskega zavoda je včeraj sprejel sklep po katerem najnižja pokojnina, uveljavljena letos, od 1. januarja znaša 260,61 evra. Nadomestila za invalidnost, nastalo letos, pa se od letošnjega januarja odmerijo najmanj od osnove v višini 563,86 evra.

Najnižja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine od 1. januarja znaša 947,67 evra, najvišja pokojninska osnova pa 3.790,68 evra.

Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije za invalidnost, nastalo letos, se odmeri največ v višini 2.255,45 evra. Del vdovske pokojnine, uveljavljen od 1. januarja, znaša največ 110,88 evra, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljeno v istem obdobju, pa največ 2.255,45 evra.

 Nalezimo se dobrih navad - cepimo se je slogan kampanje za povečanje precepljenosti starejših proti covidu-19, ki so jo skupaj oblikovali Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za zdravje in Urad vlade RS za komuniciranje. V njej poudarjajo, da cepljenje predstavlja najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša okužba.

 Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, vendar pa izkušnje kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.), opozarja stroka. Zato so kronični bolniki in starejši od 60 let med tistimi skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporočajo cepljenje.

 Svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen najbolj aktualni javnozdravstveni temi - kako svet po pandemiji covida-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja, da bo bolj pravičen za vse in da bodo vsi ljudje in vse družbe uživali več zdravja in blaginje, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Dodajajo še, da bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih. Prizadevajo si, da bodo znali argumentirati potrebne ukrepe za izboljšanje stanja z različnih vidikov, denimo ekonomskega in socialnega. Želijo si, da bi njihove ugotovitve čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki na različnih ravneh vplivajo na zdravje in blaginjo pri posameznih skupinah prebivalcev.

 V soboto, 3. aprila, bo minilo 70 let od ustanovitve Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), za javnost pa je vrata prvič odprl 25. oktobra leta 1953. Jubilej so želeli v muzeju v Bistri ter v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu proslaviti s prazničnim programom, ki so ga poimenovali Praznujmo Skupaj!, zaradi zaprtja države pa bodo praznovali po spletu.

Med drugim bo na ogled film, ki bo ponudil vpogled v preteklost in sedanjost muzeja, v katerem predstavljajo dosežke s številnih področij znanosti in tehnike.

Spomin je pomemben sestavni del identitete posameznika ali družbe. Če nimamo spomina, ne vemo niti, kdo smo in od kod prihajamo. In če ne vemo tega, ne vemo niti, kam gremo, meni prof. dr. Božidar Jezernik, profesor etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vendar je spomin tudi muhast – ali pa takega vzamemo kot izgovor, da ljudi, ki smo jih nekoč slavili zaradi njihovih dosežkov, sčasoma kar pozabimo. S sogovornikom zato obujava spomin na nekatere zgodovinske dogodke in osebnosti, ki si zaslužijo več pozornosti.

Ljuba Brajnik je upokojena profesorica zgodovine iz Naklega, ki izdeluje slike iz posušenega cvetja. Kot pravi, nikoli ni imela občutka, da ima smisel za ustvarjanje. Ko pa se je zaradi bolezni predčasno upokojila, je veliko časa preživljala v naravi, nabirala lepe liste in rože ter izdelovala čestitke. Deležna je bila številnih pohval, in to jo je spodbudilo, da je začela ustvarjati še slike. Nabrane rože in liste shrani med časopisne liste, ki jih obteži, potem pa jih po občutku razporeja in lepi na podlago. Motivi nastajajo sproti, v cvetje je oblekla tudi fotografije z modnih revij iz začetka stoletja. Iz rož je ustvarila celo motiv kranjske klobase za občinski praznik v Naklem, nekaj zelo lepih slik pa je nastalo iz različnih drobnih semen. Na koncu slike premaže s posebno smolo, da dolgo zdržijo pod steklom.

Zastava je najpogosteje uporabljani simbol države. Med več tisoč zbranimi posnetki namestitev zastav ter zastavic držav in zvez sveta žal negativno izstopajo tiste, uporabljane v Sloveniji, ali tiste, ki predstavljajo našo državo na različnih srečanjih. Pa bomo letos praznovali že trideseto obletnico razglasitve samostojne Republike Slovenije.

Pred nami je šest prazničnih dni, ko lahko izkažemo pravilno in spoštljivo ravnanje z zastavo Republike Slovenije. Ob njej pa tudi s slovensko narodno zastavo in tudi zastavo Evropske unije. Čez nekaj dni bo v spomin na 7. april 1848 dan slovenske zastave v Geossu, nato že uveljavljena praznika 27. april in 1. maj, skoraj spregledan   dan Evrope 9. maja in še premalo spoštovan dan Primoža Trubarja 7. junija, ki sicer ni dela prost dan. Kot višek tega obdobja pa je dan državnosti 25. junija.

Na nas se je s pismom obrnila bralka (ime in naslov hranimo v uredništvu), ki meni, da banke in zavarovalnice z zavarovanji zavajajo upokojence. Sama je imela pri Novi Ljubljanski banki sklenjeno življenjsko zavarovanje NLB Vita, a je po štirih letih in pol ugotovila, da gre za zavarovanje brez varčevalne komponente oziroma da bo vplačala bistveno več, kot bo znašalo končno izplačilo. Zato se je odločila za prekinitev zavarovanja, vendar so ji v banki izplačali le eno tretjino dotlej vplačanih sredstev, kar se ji zdi, kot je zapisala, »izkoriščanje upokojencev«.