Danes obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki poteka z geslom Rešitve so v naravi. Po oceni  Združenih narodov smo kljub vsem tehnološkim napredkom popolnoma odvisni od zdravih in močnih ekosistemov. Ti so namreč med drugim pomembni za naše zdravje in zdravila, vodo, hrano, oblačila, goriva, zaščito in energijo.

 Narava je temelj našega obstoja, pa poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. "Daje nam zrak, ki ga dihamo in vodo, ki jo pijemo; od nje so odvisni naša hrana, zdravila in surovine. Neokrnjena narava nas ščiti pred hujšimi vetrovi in nenadnimi poplavami, pred sušami, plazovi in drugimi neprilikami. Ohranjeno, pristno naravno okolje je izjemna dediščina za prihodnje rodove."

 Jutri bodo začeli samoplačniško testirati na okužbo s koronavirusom v Zdravstvenem domu Ljubljana. Kot so sporočili, je za odvzem brisa potrebno predhodno naročilo in plačilo, cena  je 100 evrov. Odvzem brisa bo potekal na vstopni točki na Metelkovi, brise bodo odvzemali po sistemu drive-in, torej ko je oseba v osebnem vozilu.

Prav tako bo mogoče testiranje v univerzitetnem kliničnem centru. Izvajali ga bodo pred infekcijsko kliniko, je v izjavi za medije pojasnila strokovna direktorica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc Zaenkrat bodo jemali le bris vzorca iz nosno-žrelne votline, s katerim ugotavljajo akutno okužbo z novim koronavirusom, ne pa tudi protiteles, s katerimi bi dokazovali, ali je oseba že prebolela covid-19 oz. prišla v stik z virusom.

 Glavni namen svetovnega dne čebel, ki ga 20. maja že četrto leto zapored na pobudo Slovenije beleži ves svet, je ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Ti namreč zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biodiverzitete.

 S toplejšimi temperaturami se bo povečal obisk gora, še posebej zdaj, ko so vnovič odprte planinske koče, obiskovalci lahko v njih dobijo krepčilo in tudi prenočišče. 

Tudi v hribih je treba upoštevati pravila za zaščito pred okužbo s covid -19, zato je Planinska zveza Slovenije pripravila priporočila za vse dejavnosti v planinstvu. Seveda pa ne pozabite na priporočila, ki na splošno veljajo za varnejše obiskovanje gora ter na odgovoren odnos do narave in smeti ne puščajte na poteh, pri planinskih kočah ali na izhodiščih, ampak jih odnesite domov in tam odložite v ustrezne zabojnike.

 Po vsem svetu danes poteka mednarodni muzejski dan s temo Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost, zato bodo muzeji in galerije predstavili svoje projekte in dobre prakse, ki se nanašajo na enakost, raznolikost in vključevanje ranljivih skupin.Čeprav so slovenski muzeji in galerije že odprti za obiskovalce in jih danes lahko obiščete brezplačno, so pripravili skupno virtualno razstavo slovenskih muzejev.

V Narodni galeriji obiskovalce vabijo, da brezplačno obiščejo stalno zbirko Narodne galerije, stalno razstavo del Zorana Mušiča, ter občasno razstavo Srbski modernizem 1880-1950 iz zbirke Galerije Srbske matice. Slovenski etnografski muzej (SEM) vabi na ogled razstav: Bosi. Obuti. Sezuti, Hrvaške igrače med tradicijo in sodobnostjo, Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, Lectarstvo je krajcarkšeft). Obiskovalcem so pripravili projekcijo šal in vicev iz serije Koronski humor. Otroci pa se lahko na ploščadi pred muzejem igrajo otroško igro ristanc.

 Epidemija covida-19 je preklicana, saj je epidemiološka slika zadnjih deset dni v Sloveniji zelo ugodna. Vendar na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je za zaščito pred okužbo ključnega pomena dosledno spoštovanje naslednjih ukrepov:

1. Redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo ali razkuževanje rok

Umivanje rok z vodo in milom je osnovni higienski ukrep, s katerim na enostaven način fizično odstranimo nečistoče in mikroorganizme z rok.

Pred umivanjem roke pod tekočo vodo najprej zmočimo in šele nato namilimo. S površine rok tako  odplaknemo precejšne število mikroorganizmov in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito. Pomembno je, da so umiti vsi predeli rok (dlani, prsti, prostori med prsti, hrbtišče rok, konice prstov, palca, pod nohti, zapestja). Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo in ne z golo umito roko, še posebej če nismo doma. Če nimamo možnosti za umivanje rok pod tekočo vodo z milom, lahko umivanje rok nadomestimo tudi z razkuževanjem.

 Da bi pomagali gostincem prebroditi krizo, bodo na Dunaju vsem 950.000 gospodinjstvom v mestu podarili bone za obisk restavracij in kavarn. Ne glede na socialni položaj bodo tisti, ki živijo sami, po pošti prejeli bon v vrednosti 25 evrov, gospodinjstva z več kot enim članom pa bon za 50 evrov. 

Dunajčani bodo vrednostne bone lahko unovčili od sredine junija do konca septembra letos v restavracijah in kavarnah za plačilo hrane in brezalkoholnih pijač.  Na Dunaju deluje 6.500 gostinskih podjetij, ki zagotavljajo 60.000 delovnih mest in ustvarijo 1,4 milijarde evrov prometa letno. Ker so bili lokali dva meseca zaprti, pričakujejo upad prometa za 40 do 50 odstotkov. "Obiščite lokale, unovčite bon in tako pomagajte dunajskim gostincem prebroditi krizo," je župan Michael Ludwig pozval svoje meščane. 

Na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pri izbranih zdravnikih, kjer lahko zagotovijo varno izvajanje, se lahko spet cepite pred okužbo s klopnim meningoencefalitisom.  Za zagotavljanje zaščite pred širjenjem okužb s covid-19  pa je protokol nekoliko drugačen.

Za cepljenje se je potrebno predhodno naročiti po telefonu ali elektronski pošti, saj je vstop v čakalnico omogočen le naročenim in v dogovorjenem terminu. Osebno naročanje v ambulanti ni mogoče. Na cepljenje lahko pridejo le zdrave osebe, ki v zadnjih 14 dneh niso imele respiratorne okužbe (povišana temperatura, kašelj, bolečine v grlu, žrelu, znaki prehlada, bolečine v mišicah), prav tako pa okužbe niso imele osebe, s katerimi živijo v istem gospodinjstvu. Obvezna je uporaba  kirurške maske ter razkuževanje rok ob vstopu v prostore območne enote NIJZ.

 Letošnji Teden ljubiteljske kulture bo med  15. in 24. majem potekal precej drugače kot v dosedanjih šestih letih. Vse dogajanje, ki je letos usmerjeno v inštrumentalno glasbo, bo potekalo po spletu. 

Na spletni strani Tedna ljubiteljske kulture: https://tlk.jskd.si ter na Facebooku in Instagramu se bodo predstavila kulturno-umetniška društva in skupine, ki se ukvarjajo z inštrumentalno dejavnostjo: godbe na pihala, big bandi, tamburaši, mandolinisti, citrarji in orgličarji. Predstavili bodo tudi različne inštrumente in glasbene izdelke, ki so nastali v času karantene, so zapisali organizatorji iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) ter Zveze kulturnih društev Slovenije (ZKDS).

 Inštitut za nutricionistiko je v okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19 konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na prehranjevalne navade. Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom. Sprememba je bila še posebej značilna na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin bistveno nižja, kot v mestnem okolju.

Pri preskrbi s hrano smo bolj uporabljali živilske prodajalne, ki so bližje domu, prav so prišli tudi lokalni ponudniki. Omenjene spremembe so bile prav tako bolj značilne na podeželju, kot v mestih. Do opaznih sprememb je prišlo tudi pri pogostosti in načrtovanju nakupovanja živil. Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost s pomočjo nakupovalnega seznama – pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Gospodinjstva so povečala zaloge hrane, kar je na eni strani posledica izražene skrbi pred nezadostno preskrbo s hrano, na drugi strani pa tudi skrbi, povezane s tveganjem, da bi se pri nakupovanju živil lahko okužili. Tudi poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo se je tudi zanimanje za samo-pridelavo hrane.