Domovi za starejše, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa že več tednov zaprti za obiske, postopno in na različne načine odpirajo omogčajo obiske stanovalcev. Obiskovalci se morajo za obisk najaviti in upoštevati protokole, ki jih določijo domovi. Ponekod bodo obiskovalcem ob prihodu izmerili temperaturo, podpisati bodo morali posebno izjavo.

 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je konec aprila izvajalcem institucionalnega varstva podalo usmeritve glede obiskov in priporočilo, da s sproščanjem obiskov ter omogočanjem ostalih storitev začnejo najkasneje 11. maja, razen v primeru povečanega števila okužb v lokalnem okolju. 

 Založniška in knjigotržna panoga nujno potrebuje trajne sistemske rešitve, saj je kronično podhranjena, so ministra za kulturo v skupnem javnem pismu opozorili nekateri slovenski založniki in knjigotržci. Tudi knjižničarji - še bolj pa bralci - že komaj čakajo, da (si) bodo nemoteno izposojali knjige. Vse več pa je tistih, ki berejo e-knjige na bralnikih računalnikih ali pametnih telefonih.

V zadnjem desetletju se je je promet s knjigami prepolovil, najhujše obdobje pa je od srede marca, z začetkom »koronakrize«, do začetka maja, so predstavnki slovenskh založb navedli v pismu. Samo v tem času je panoga založništva in knjigotrštva utrpela za 5,7 milijona evrov zmanjšanja prihodkov, saj je promet knjigotrštva upadel za 100 odstotkov (zaprte vse knjigarne), promet založništva pa za 70–80 odstotkov. Za svoj obstanek pa so odvisni od različnih distribucijskih poti, predvsem pa od knjigarn, papirnic, knjižnic, šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov ter fizičnih prodajnih mest. Spletna prodaja predstavlja v strukturi prihodkov slovenskih založb največ dva odstotka.

Sodeč po izsledkih prvega dela nacionalne raziskave o pojavnosti novega koronavirusa je - s 95-odstotno gotovostjo -  prekuženega od dveh do štirih odstotkov prebivalstva. Do prejšnjega tedna naj bi v stik z virusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije oz. 66.000 oseb.

K sodelovanju v raziskavi so povabili 3000 ljudi - šlo je za reprezentativen vzorec glede na starostno in geografsko razporeditev. Za sodelovanje se je odločilo 1368 vabljenih, od tega so odvzeli 1367 brisov in 1318 vzorcev krvi. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je bil glavni in odgovorni raziskovalec,  je na novinarski konferenci pojasnil, da so prisotnost virusa v nosno-žrelnem brisu odkrili pri dveh udeležencih raziskave.

 Zavedanje, da poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas tudi s čistočo svojih rok, je z epidemijo COVID-19 dobilo še večji pomen. Higiena rok je ena izmed najbolj učinkovitih ukrepov, ki jih lahko izvajamo za preprečevanje prenosa okužb in zmanjšanje širjenja nalezljivih bolezni, ob svetovnem dnevu higiene rok poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Z rokami lahko prenašamo povzročitelje različnih bolezni. Ti na kožo rok zaidejo ob stiku z različnimi predeli našega telesa in pri stiku z okuženimi osebami, predmeti ali površinami. Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo svojega telesa, predvsem ust, nosu ali oči, povzročitelje bolezni vnesemo v telo ali pa jih prenesemo na druge osebe ter predmete in površine, ki se jih dotikamo. 

 Društvo onkoloških bolnikov Slovenije uvaja brezplačno telefonsko svetovanje in pogovor za bolnike z rakom. V času, ko so osebni stiki onemogočeni, se bodo prostovoljci z izkušnjo raka in strokovnjaki po telefonu Onkofon pogovarjali z bolniki in njihovimi svojci. Na voljo jim bodo za različne informacije in nasvete, povezane z boleznijo, predvsem pa bodo prisluhnili vsem, ki se soočajo s čustveno stisko.

OnkoFON  je dosegljiv na telefonski številki 080 23 55, vsak dan med 9. in 17. uro. Na klice odgovarja več kot 20 strokovno prostovoljcev z osebno izkušnjo raka v okviru programa Pot k okrevanju, za kar so tudi posebej usposobljeni. Poleg njih so bolnikom na voljo tudi strokovnjaki psihologi in psihoonkologinja.

 Trenutno stanje dolgotrajne zdravstvene oskrbe starejše generacije v slovenski družbi bi morda lahko bilo posledica zapostavljenosti geriatrične medicine, so izpostavili sodelujoči na spletni okrogli mizi Slovenske medicinske akademije.

Čas je, da se odločimo, kakšen nivo zdravstva želimo imeti v Sloveniji in temu prilagoditi višino finančnih sredstev, so poudarili na razpravi. Stroka si je pri tem enotna, da je geriatrija nujno potrebna veja medicine, ki jo moramo vpeljati med osnovne zdravstvene storitve, za nudenje kvalitetne zdravstvene oskrbe starostnikov. Predmet iz geriatrije bi morali vpeljati tako v dodiplomski kot v podiplomski študijski program. Prav tako bi morali v študijske programe dodati geriatrične vsebine, v okviru podiplomskega študija pa bi morali razviti različne oblike izobraževanj, tečajev, pridobivanja dodatnih znanj in seveda v kurikulum dodati specializacijo s področja geriatrije. Za bolj kvalitetno zdravstveno oskrbo starejših oseb in večje uspehe preživetja so potrebni geriatrični oddelki in oddelki z geriatrično oskrbo.

 Slovenska karitas je prepoznavna po razvejanem prostovoljstvu z več kot 11.500 prostovoljci in po najbolj razširjeni humanitarni lokalni mreži s 464 župnijskimi karitas, povezanih v šest škofijskih karitas (v Ljubljani, Mariboru,  Kopru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti). Prvega maja bo minilo 30 let od začetka organiziranega delovanja v Sloveniji.

Še bolj kot po številkah pa želi Karitas ostati in biti prepoznavna po prijaznem in odprtem odnosu do ljudi, srčnosti ter spoštovanju človekovega dostojanstva, so zapisali  na spletni strani ob  30-letnici  Slovenske karitas. V novo obdobje bodo krenili z geslom »Karitas, glas revnih v družbi!«, saj se iz izkušnje zavedajo, da morajo poleg pomoči biti tudi zagovornik revnih, ki velikokrat v družbi nimajo glasu.

 Po okvirnih ocenah v Sloveniji deluje več kot deset tisoč godbenikov, kar pomeni, da je godbeništvo  ena najbolj množičnih glasbenih dejavnosti pri nas. V godbe so vključeni godbenice in godbeniki različnih generacij in profilov: od amaterjev s komaj kaj glasbene izobrazbe do profesionalnih glasbenikov. Med najbolj pričakovanimi dogodki je zagotovo tradicionalna prvomajska budnica, ki pa bo zaradi izrednih razmer letos zadonela nekoliko drugače.

Organizatorji budnice z radijskih valov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, RTV Slovenija in Zveza slovenskih godb vabijo vse glasbenike, da v petek, 1. maja 2020, vzamejo v roke svoje inštrumente, odprejo okna, stopijo na balkon ali dvorišče, naravnajo radijske sprejemnike na močnejšo jakost in se pridružijo glasbi, ki se bo razlegala z radia.

 V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zaradi izrednih razmer letos ob prvem in drugem maju ne bodo pripravili nobene prireditve, tudi ljudi ne pozivajo h zbiranju. Spodbujajo pa prebivalce, da obeležijo praznik vseh delavk in delavcev na drugačen način, da v dneh okoli prvega maja na balkone ali okna obesijo nekaj rdečega (zastavo, cvetje, rože, doma izdelan nagelj, majico ali kos blaga), kot simbol delavskega boja.

Letos mineva 130. let od prvega praznovanja praznika dela na slovenskih tleh in prav je, da se spomnimo na zgodovino združenega boja za delavske pravice in za izboljšanje socialnega položaja, za izboljšanja delovnih razmer, menijo v zvezi sindikatov, kjer so pripravili posebno brošuro ob obletnici.

Kljub odločitvi vlade, da lahko knjižnice, galerije in muzeji odprejo svoja vrata, se to vsaj nekaj dni še ne bo zgodilo. O odprtju jih niso obvestili, zato se še niso ustrezno pripravili, pravijo v Skupnosti muzejev Slovenije in v Združenju slovenskih splošnih knjižnic.

 Kot je v sporočilu navedlo  Združenje slovenskih splošnih knjižnic bodo knjižnice svoje dejavnosti in posamezne enote odpirale v treh fazah, skladno z navodili o sproščanju različnih omejitev programov in aktivnosti kulturnih zavodov, ki jih bodo pripravile za to pristojne institucije. V prvi fazi bi odprli samo del knjižnice, kjer si uporabniki izposojajo in vračajo gradivo ter poravnajo dolgove. Sicer pa morajo