Skupno branje za boljšo pismenost
Na današnji mednarodni dan pismenosti se pri nas začenja tretji Nacionalni mesec skupnega branja - NMSB 2020. Posebno pozornost pobudniki projekta (Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije), namenjajo mreži splošnih knjižnic, obenem pa poudarjajo pomen domače knjižnice, ki ima velik vpliv na bralno pismenost in vzgojo bralcev za vse življenje.
Fizioterapija bi morala biti širše dostopna
Zaradi oteženih razmer za delo, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, imajo zlasti starejši še težji dostop do fizioterapevtskih storitev, je opozorilo Združenje fizioterapevtov Slovenije ob današnjem dnevu fizioterapije. Poleg tega da prispeva h krepitvi zdravja, je fizioterapija pomemben del okrevanja tistih, ki so preboleli covid-19.
V združenju so prepričani, da bi večja dostopnost fizioterapije, tako za tiste v domovih za starejše, kot tiste, ki živijo doma, prispevala k njihovemu boljšemu zdravstvenemu stanju in s tem dolgotrajnejšemu aktivnemu in samostojnemu življenju. »Fizioterapevti bi morali biti bolj povezani z družinsko medicino in tudi kadrovski normativi v domovih za starejše bi morali biti ustreznejši,« so poudarili. V domovih za starejše občane je namreč le en fizioterapevt na 150 oseb, da bi zadostili minimalnim standardom, pa bi potrebovali najmanj še tri dodatne fizioterapevte.
Potovali bomo drugače kot do zdaj
Popotniška malha, turistični nagelj in bodeča neža, Dobrodošli, Homo turisticus – to je le nekaj turističnih oddaj na nacionalnem radiu in televiziji, pod katere se je podpisal Drago Bulc, zagotovo najbolj znan slovenski turistični novinar. Vsa njegova poklicna kariera je bila povezana s turizmom. Prepotoval je praktično ves svet, udeležil se je neštetih turističnih srečanj, nekaj let je bil tudi podpredsednik svetovnega združenja turističnih novinarjev, leta 2008 je v Slovenijo pripeljal svetovni kongres turističnih novinarjev. Je predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije in strokovni sodelavec za promocijo pri Mreži postajališč za avtodome. Leta 2012 so ga upokojili po zloglasnem Zujfu. Na turizem gleda s precej širšega zornega kota kot večina, in kot pravi, je zmerni optimist: »Ljudje bodo še vedno potovali in dopustovali, le precej drugače kot do zdaj, prihaja čas individualizacije turizma.«
-
Covid na meji
Zakonca Furlan živita tik ob meji z Italijo. Pravzaprav je njuna hiša čisto zadnja v Sloveniji na mejnem prehodu Šempeter. Odpiranje in zapiranje meje od druge svetovne vojne naprej zato doživljata zelo drugače kot drugi prebivalci Slovenije. Tako je nastala pesem Ivane Furlan.
Da se kolo zgodovine ponavlja in vrti, nas koronavirus kruto opozori.
Brez meja, svobodna Evropa, tega veselja nas virus nevidni oropa.
Postavljene mreže, odloki, pregrade, strah, izolacija; spreminjamo svoje navade.
-
Za slovenske zmage
Pravijo, do so volitve praznik demokracije. To je namreč dejanje, ko državljani izbirajo, kdo jih bo vodil in kdo bo prevzel odgovornost za to, v katero smer se bo obrnila družba. Pri tej izbiri je pomemben vsak glas, zato se odgovorni državljani udeležijo volitev in s tem povedo, kdo je vreden njihovega zaupanja. Potem ko izpolnijo glasovnico oziroma obkrožijo ime svojega izbranca, so svojo volilno pravico do volilne izbire izpolnili. Seveda pa ta njihova odločitev še ne pomeni, da bo kandidat oziroma stranka, ki ga je postavila na volilno listo, v resnici postal član parlamentarnega zbora. Prav tako ni gotovo, ali bo postal del zmagovalne ekipe, ki bo po volitvah prevzela oblast. Kakšen bo končni volilni »izplen«, je namreč v veliki meri odvisno od volilnega sistema, ki določa volilne postopke in tudi izide volitev.
-
(P)ostanimo bralci
Že tretje leto zapored knjižnice, razna društva, šole, založbe, domovi starejših občanov in druge ustanove pripravljajo Nacionalni mesec skupnega branja z namenom, da bi pripomogli k dvigu bralne kulture in bralne pismenosti prebivalcev. Od 8. septembra do 11. oktobra se udeležite katerega izmed dogodkov, ki bodo letos potekali bolj kot ne virtualno: druženj z avtorji in pogovorov o knjigah, druženj v spletnih učilnicah, skupnih branj, virtualnega knjižnega sejma ali prodajnih akcij v spletnih
knjigarnah … Storitve res po željah uporabnika?
Najnovejši predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki sta ga pripravila ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predvideva povezovanje storitev socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe v celovit sistem, znotraj katerega bo uporabnik lahko izbiral storitve po svojih potrebah, ne glede na to, ali živi na svojem domu ali v instituciji.
Zadnji različici predloga so dodali nekaj novih rešitev, obenem pa upoštevali tudi ugotovitve iz pilotnih projektov, ki so se izkazale za učinkovite. Tako ostajajo enotne vstopne točke na območnih enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer uporabnik »vstopi« v sistem. Upravičenost do pravic dolgotrajne oskrbe bo ugotavljal strokovni delavec na uporabnikovem domu in ga uvrstil v eno izmed petih kategorij. Uporabnik bo imel možnost izbrati storitve, ki jih bo potreboval, pri čemer naj bi bil tisti, ki živi na svojem domu, deležen širšega spektra zdravstvenih pravic iz javnih sredstev kot do zdaj. Lahko se bo odločil tudi za denarni prejemek, s katerim si bo sam plačal storitve, ali pa bo ta denar dobil oskrbovalec družinskega člana (nadomestilo za izpadli dohodek v višini minimalne plače).
Rešitev je lokalna dolgotrajna oskrba
STARANJE V SLOVENIJI
Letošnja pandemija covida-19 je nova izkušnja. Prvič v zgodovini človeštva je neka epidemija zajela ves svet. Najbolj ogroženi smo starejši ljudje, med nami pa najbolj tisti v domovih. Nekaj naših domov je to nesrečo doživelo – nesrečo, kakršne so vse ujme. V Šmarju pri Jelšah je bilo od 190 stanovalcev okuženih 134, umrlo jih je 38. Krizo so zdržali z nadčloveško požrtvovalnostjo, saj je bilo okuženega tudi pol negovalnega kadra.
Kaj nas uči strahovita lekcija epidemije covida-19 v domovih za stare ljudi?
Še tako nezahteven pes potrebuje vzgojo in vodenje
V starejših letih oziroma po upokojitvi si marsikdo zaželi psa. Vendar kot opozarja David Pogačnik, vsak še tako nezahteven pes potrebuje vzgojo in vodenje. Vsak, ki želi imeti psa, naj ve, da bo moral nekaj truda vložiti v njegovo učenje.
Naš sogovornik si prizadeva dokazati, da se lahko ustrezno izšola oziroma prešola vsakega psa, s primernim vodenjem in usmerjanjem lastnika. Ljubiteljem psov je znan tudi po seriji televizijskih oddaj Pozor, priden pes! Svoje pse pa je izšolal na različnih področjih – za reševanje (iskanje pogrešanih v naravi, v ruševinah – s psom je sodeloval pri več sto reševalnih akcijah), iskanje različnih substanc ter lovsko kinologijo. Trenira tudi pse, ki so namenjeni za pomoč gibalno težko in najtežje oviranim osebam, in pse za vodnike slepih.
-
Ali kdaj razmišljate o tem, kako bo, ko boste popolnoma odvisni od pomoči drugih? Vas je zelo strah? Tudi če imate dovolj denarja, takih je med nami manj kot deset odstotkov, nimate nikakršnega zagotovila, da boste imeli ob sebi kakovostno pomoč, ko jo boste potrebovali. Politika in kapital, ki jo vodi, pa tudi strokovnjaki, pristojni za to področje, dolgotrajne oskrbe bolnih in onemoglih niso pripravljeni urediti tako, da bi bila dostopna vsakomur, ki jo potrebuje.
Popolna odvisnost od pomoči drugih je huda reč. Tisti, ki imamo svojce, računamo na njihovo pomoč. A 24-urna potreba po pomoči ni enostavna stvar. Naj nas imajo še tako radi, imajo lastne potrebe in obveznosti, ki jim pogosto onemogočajo kakovostno skrbeti za bolne in onemogle svojce. Kdor nima sorodnikov ne denarja, je še v večji stiski, odvisen je le od pomoči občine, sosedov in prostovoljcev.
