Skoraj milijarda ljudi po svetu ima duševno motnjo, vsakih 40 sekund nekdo umre zaradi samomora, depresija pa je vodilni vzrok za bolezen med otroki in mladimi, je poudaril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru. Zdaj postajajo vidne posledice pandemije na duševno zdravje ljudi, številne skupine, ki že imajo motnje, tvegajo, da se jim bo stanje še poslabšalo, če ne bo ustreznega ukrepanja, je posvaril.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opredeljujejo duševno zdravje kot pozitiven odnos do sebe in drugih, sposobnost uspešnega soočanja z izzivi, pozitivno samopodobo, visoko samospoštovanje, občutek moči in optimizma. Pandemija covida-19 je pomembno spremenila svet, kar je pri številnih vplivalo na počutje in duševno zdravje, so izpostavili.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) z namenom preprečitve možnosti  širjenja okužbe s koronavirusom naproša stranke, da omejijo svoje obiske na območnih enotah in izpostavah zavoda, in se tam oglasijo le, če je nujno in nimajo znakov okužbe. Če se preveliki koncentraciji ne bo dalo izogniti, bodo primorani pričeti z naročanjem strank oziroma ob poslabšanju epidemiološke situacije tudi s prenehanjem dajanja osebnih informacij.

Stranke lahko kot doslej, zahtevke vlagajo z uporabo elektronskih storitev na naslovu www.zpiz.si (storitev eVloge za VSE brez uporabe digitalnega podpisa, Moj eZpiz za zavarovance in uživalce pravic, Moj BiZPIZ za organizacije) ali posredujejo zahtevke po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, Ljubljana ter oddajajo vloge v nabiralnike ob vhodu v prostore zavoda. Informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ostale informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja zagotavljajo po telefonu v poslovnem času (ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti informacije@zpiz.si.

 Ste vedeli, da je iz tako imenovanih invazivnih rastlin mogoče izdelati marsikaj koristnega? Iz japonskega dresnika, robinije in zlate rozge izdelujejo papir, iz izvlečkov japonskega dresnika in plodov octovca pridobivajo barvila, uporabna sta tudi za izdelovanje preparatov za zatiranje polžev in drugih vrtnih škodljivcev, iz topinamburja in štrbonclja pa se da skuhati okusne jedi.

Z kaj vse še lahko uporabimo te rastline, boste izvedeli na 3. festivalu uporabe invazivnih tujerodnih rastlin, ki bo  potekal v sredo, 7. oktobra, med 10. in 17. uro, na Bregu v Ljubljani. Ogledali si boste lahko vzorce lesa invazivnih tujerodnih drevesnih vrst in iz njih narejene izdelke ter se seznanili z barvnimi premazi, ki so narejeni na osnovi ekstraktov iz teh rastlin. Prikazali bodo analizo dveh tipov biološkega reaktorja, kjer potekajo metabolne pretvorbe, in mobilno platformo za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki je prejela priznanje Fakultete za upravo na natečaju Premik naprej 2020.

 V sklopu 18. Koroških kulturnih dnevov vas vabimo na razstavo Nežike A. Novak in koncert mešanega pevskega zbora iz Pliberka.

V Galeriji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je odprta razstava keramičnih del Nežike A. Novak z naslovom »Šepet zemlje / Erdgeflüster«.

Nežika Agnes Novak, rojena 1961 v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, je nekaj časa študirala arhitekturo na Tehnični univerzi na Dunaju, leta 1990 je opravila mojstrski izpit keramičarke v Celovcu. Kot svobodna keramičarka živi in deluje v Beli pri Železni Kapli. Od 1990 je imela dvajset samostojnih razstav v Avstriji in Sloveniji in je sodelovala na petnajstih skupinskih razstavah. Na razstavi, ki je na ogled do 10. oktobra, med 12. in 18. uro  v galeriji  na Trgu francoske revolucije 3, predstavlja 25 svojih del.

Nujno je dvigniti zavedanje prebivalcev o pomenu ustnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih, opozarjajo zobozdravniki ob začetku preventivne akcije za boljše ustno zdravje. Namesto v marcu, ob Svetovnem dnevu ustnega zdravja, so jo pripravili jeseni. Izpostavljajo zlasti  osebno odgovornost vsakega posameznika za svoje ustno zdravje.

Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice,  Stomatološka sekcija in Sekcija pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalni inštitut za javno zdravje in študenti dentalne medicine so skupaj pripravili nazorna informativna gradiva in videoposnetke za vsako generacijo posebej. Dostopna so na povezavi:

 Če vas zanima, kako so se kolesa skozi čas prilagajala naši uporabi in kakšne izume je bilo potrebno razviti, da so postala enostavna za vsakdanjo uporabo, si oglejte potujočo razstavo o razvoju kolesa kot prevoznega sredstva na Slovenskem. V prostorih občine Žiri je na ogled do 7. oktobra, v prostorih občine Gorenja vas - Poljane od 8. do 15. oktobra in  v Sokolskem domu Škofja Loka od 16. do  23 oktobra.

Razstavo so pripravili  v LAS loškega pogorja v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, na podlagi študije, ki je bila izdelana v okviru projekta »E-nostavno na kolo«. Izsledki raziskave so predstavljeni na petih panojih, obiskovalcem pa je  na voljo tudi brošura, ki temo predstavlja bolj podrobno.

 »Lahko je naporno, obenem pa zelo prijetno, če znaš živeti na kmetiji. Seveda ne gre brez dela, prav tako pa moraš najti čas za sprostitev,« pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki povezuje kmetice, ženske in dekleta na podeželju. Na družinski govedorejski kmetiji v Zasavju se ukvarjajo tudi s pridelavo in predelavo mleka, obenem je zaposlena na biotehniški fakulteti, že 16 let je dejavna v zvezi, tretji mandat kot predsednica. Ob svetovnem dnevu kmetic (15. oktobra) smo se z njo pogovarjali o tem, kakšen je položaj kmečkih in podeželskih žensk in ali jim delo na kmetiji omogoča ekonomsko neodvisnost in socialno varnost.

»Tale je kriva, da sedim v invalidskem vozičku,« je Janez Krajnc ves nasmejan z roko pokazal na delovno terapevtko Barbaro Župevc, s katero sva ga obiskali v sončnem dopoldnevu. Človek pomisli, da to pač ni privilegij, da si na invalidskem vozičku. A Ivo, kot ga kličejo prijatelji, njegova žena Erna in delovna terapevtka Barbara vedo, da gre za pravo razkošje.

Še nekaj mesecev nazaj je namreč nekdaj radoživi Janez nepomičen ležal v postelji, odklanjal hrano, ni več brskal po telefonu, ni gledal televizije, njegovo življenje je izgubilo ves smisel. Različnim starim boleznim so se pridružile nove, slabokrvnost, zaradi katere je moral večkrat v bolnišnico, pa golenska razjeda. K njemu je redno prihajala patronažna medicinska sestra. Rana se je zacelila, a Janez je že povsem oslabel in obležal. Patronažna sestra je predlagala, naj na krškem centru za socialno delo zaprosijo za pomoč na domu.

Stari vzorci, nove čipke

V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt (DOZ Ljubljana). Stare vzorce dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo izdelalo 24 klekljaric, med njimi osem osnovnošolk, in tako povezalo preteklost s sedanjostjo.

Razstava o tradiciji ljubljanskega klekljanja je na ogled do 8. novembra. Na voljo je tudi katalog z 32 izbranimi vzorci in fotografijami čipk iz muzejske zbirke. Več o tradiciji ljubljanskega klekljanja preberite na spletni strani www.mgml.si.

Kar 80 odstotkov dolgotrajne oskrbe za starejše in kronične bolnike v Evropi opravljajo neformalni oskrbovalci, večinoma svojci, prijatelji ali sosedje. Ocenjujemo, da se v vlogi oskrbovalca znajde tudi vsak deseti Slovenec.

Za svoje delo niso plačani, a kljub temu bistveno prispevajo k zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev. Brez njihovih prizadevanj bi se sistem oskrbe sesul.
Izbruh pandemije covida-19 je težave neformalnih oskrbovalcev še zaostril. Tisoči prebivalcev pri nas in milijoni po vsej Evropski uniji so v zadnjih mesecih postali neplačani oskrbovalci svojih bližnjih, pomoči potrebnih.