Solidarnostni dodatek tudi za nekatere prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) obvešča prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile, da lahko zaprosijo za enkraten solidarnostni dodatek. Vendar pa morajo do 30. junija na Zpiz oddati vlogo za izplačilo.
Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni:
- prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in
- so na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile ter
- imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in
- enkratnega solidarnostnega dodatka niso prejeli na kakšni drugi podlagi.Bolj se bojimo depresije kot virusa
Vemo, da sta že v normalnih časih skoraj vsak četrti Slovenec in Slovenka kronično utrujena, ker preveč delata; vsak deseti trpi zaradi anksioznosti, depresije ali druge duševne motnje. Ker dolgo živimo, se med starejšimi iz leta v leto hitro viša še število ljudi, ki trpijo za različnimi vrstami demence. Že dolga stoletja se tudi ve, da se zaradi psihičnih težav pogosto pojavijo tudi telesne bolečine in bolezni. Različne duševne motnje pa še posebno rade izbruhnejo zaradi hudih gospodarskih kriz, po vojni itd.
-
ZA SLOVENSKE ZMAGE
Koronavirus je korenito spremenil življenje vseh, ogrozil je ves svet. Zaradi te bolezni se je vse spremenilo. Ne samo življenje vsakega posameznika, ampak celotne družbe. Tudi odnosi med državami so povsem drugačni, čeprav hkrati ugotavljamo, da je svet kljub različnim omejitvam vendarle povezan in soodvisen. Ključno spoznanje pa je, da smo vsi, tako posamezniki kot družba in države, zelo ranljivi in da nas tolikokrat hvaljeni trg ne more obvarovati pred nevarnostjo, kakršna se je pojavila s koronavirusom.
Ali za »mladce« odlok ne velja?
Koronavirus nam je nevaren, ker je pokazal, kako silovito nas je življenje v moderni
družbi odtujilo od zakonov narave. (Mojca Pišek, novinarka)Sobota med korono. Ura je 8.30 in pred znano mesarijo se vije dolga kolona ljudi. Daljša je seveda prav zaradi medsebojne razdalje dveh metrov. Sega skoraj do bežigrajske gimnazije. Že bežen pogled pokaže povsem jasno sliko neupoštevanja vladnega odloka o ranljivih skupinah, ki smejo po nakupih le med 8. in 10. uro, po novem pa še uro pred zaprtjem. V vrsti je namreč ena četrtina popolnih mladcev, druga četrtina pa tudi še ni srečala Abrahama. Razmišljaš, ali skrivajo kakšno posebno invalidnost, ker pa so zlasti moški, zagotovo niso noseči.
-
Naredimo nekaj dobrega vsak dan
Imenujem se Deklica z Rastočo knjigo. Predstavljam poosebljenje dveh dolgoročnih projektov, Rastoče knjige in Združenih rastočih knjig sveta, ki sta prešla v gibanje, ki skuša na dobrohoten način – s pomočjo znanja, kulture, spoštljivih medsebojnih odnosov in vrednot – povezati dva milijona Slovenk in Slovencev ter sedem milijard prebivalcev planeta Zemlje.
Ker živim z vami in med vami, sem se odločila, da vam napišem nekaj hrabrilnih misli v času, ko je koronavirus otežil vsakdanji ritem življenja in dela.
-
Gimnazijci razveselili stanovalce doma upokojencev
Dijakinje in dijaki 1. b razreda Gimnazije Kranj so se odločili, da popestrijo težke in samotne trenutke, ki jih preživljajo starejši, obenem pa jim obudijo upanje in optimizem, da boljši časi prihajajo. Pred velikonočnimi prazniki so ustvarjali voščilnice z risbo, pesmijo ali spodbudnim sporočilom. Predsednica razreda Sara Smajič iz Šenčurja jih je natisnila in odnesla stanovalcem v Dom upokojencev Kranj. Ob tem je povedala: »Trenutki s starejšimi so bili prelepi, njihov pozitivni pogled na svet pa me je prepričal, da bomo iz te krize izšli bolj povezani.« »Zavedamo se, kako zelo smo odvisni drug od drugega in kako pomembno je, da v času stiske nihče ni sam in pozabljen,« je zaključila gimnazijka, ki je ponosna na svoj razred, ki se je izkazal s svojim socialnim čutom in solidarnostjo.
Lekcij, ki ti jih da pes, ti ne da nobena šola
Elli H. Radinger volkove pozna bolje, kot marsikdo pozna človeka, na svetovni oder pa jo je postavila tudi pri nas izjemno dobro prodajana knjiga Modrost volkov. Po podobno uspešni poti gre njena nova knjiga Modrost starih psov, ob promociji katere je letos spet obiskala Slovenijo, navdihnila pa jo je njena ostarela psička Shira, labradorka.
»Seveda sem, ko mi je umrla psička Lady (rešena gotove smrti iz ameriškega zavetišča, kjer pse uspavajo po tekočem traku), govorila, da ne bom nikoli več imela psa. Tako reče večina. Po Shiri ne bo tako. Imela ga bom: iz zavetišča, kakšnega starejšega, ki težko najde nov dom. Dobivam veliko pisem od ljudi, ki to storijo.« Stigmo starih psov, prav tako kot tudi stigmo, da so volkovi krvoločni in nevarni, si strastno želi odpraviti.
Življenje s čim manj smetmi (anketa)
Kaj delamo in kaj bomo še naredili, da bi bilo odpadkov manj?
Bojana Doberlet, upokojena predmetna učiteljica, Kranj: »V trgovino hodim približno enkrat tedensko s svojo torbo in vrečko. Razmišljam, da bi začela uporabljati tudi pralne vrečke za nepakirano sadje in zelenjavo in bi tako prispevala k manjši uporabi plastike. Menim, da bi lahko bilo več izdelkov zapakiranih v papirnato ali stekleno embalažo, saj le-to lahko predelamo in s tem prispevamo k manjši onesnaženosti našega planeta. Je to utopija ali je lahko resničnost?«
Kdo je odgovoren za dolgotrajno oskrbo?
STARANJE V SLOVENIJI
Kdo ima v sodobnem sistemu integrirane dolgotrajne oskrbe javno odgovornost za humano, finančno in kadrovsko vzdržno oskrbo ljudi, ki so pri osnovnih vsakdanjih opravilih odvisni od pomoči drugih: država ali krajevna skupnost? Obe. To je jasen odgovor evropskih držav in njihovih uspešnih sistemov, ki so jih vpeljale na prelomu stoletja. Toda vloge ene in druge morajo biti prav razdeljene.
Komplementarna razdelitev nalog med državo in občino je eden izmed pogojev za delovanje sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe. Glede tega imamo v Sloveniji hud nered. Država na primer centralno upravlja domove za stare ljudi, kar je temeljna naloga krajevne skupnosti – enako kot vrtec, osnovna šola in osnovno zdravstvo. Slovenska vlada in državna politika pa nista še prevzeli nobene od svojih petih nalog v sodobnem sistemu integrirane dolgotrajne oskrbe. Prihodnji slovenski zakon o dolgotrajni oskrbi bo lahko sprejet na sodobni evropski ravni le, če bomo občani, politika in uprava poznali tudi komplementarno povezane naloge države in lokalne skupnosti.
Domovi za starejše z omejitvami omogočajo obiske
Domovi za starejše, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa že več tednov zaprti za obiske, postopno in na različne načine odpirajo omogčajo obiske stanovalcev. Obiskovalci se morajo za obisk najaviti in upoštevati protokole, ki jih določijo domovi. Ponekod bodo obiskovalcem ob prihodu izmerili temperaturo, podpisati bodo morali posebno izjavo.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je konec aprila izvajalcem institucionalnega varstva podalo usmeritve glede obiskov in priporočilo, da s sproščanjem obiskov ter omogočanjem ostalih storitev začnejo najkasneje 11. maja, razen v primeru povečanega števila okužb v lokalnem okolju.
