Tretjo soboto v novembru po svetu obeležujejo mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so izgubile bližnjega zaradi samomora. Tokrat poteka pod sloganom Novo upanje: socialna bližina kljub fizični razdalji. 

Pri nas je lani samomor prizadel 394 družin, to pa pomeni veliko več posameznikov, ki ob taki smrti občutijo hude posledice. Ocenjujejo namreč, da vsak umrli v bolečini in hudi stiski zapusti šest ljudi: može, žene, mame, očete, brate, sestre … Vsaka družina in vsak posameznik se z izgubo bližnjega zaradi samomora sooča po svoje. Vsi pa potrebujejo občutek bližine, sprejetosti in povezanosti, občutek, da niso sami in nekoga, ki mu lahko izpovedo svoje stiske. 

Tudi če imate navado zajtrkovati kaj drugega, si danes le privoščite kruh z maslom in medom, mleko ter jabolko. To je tradicionalni slovenski zajtrk, ki bi ga dobili otroci v vrtcih in šolah, če ne bi potekalo šolanje na daljavo. Obeležujemo namreč dan slovenske hrane, namenjen ozaveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane in podpori domačim pridelovalcem.

Kot so spomnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je to priložnost, da podpremo slovenske pridelovalce in predelovalce hrane, da posežemo po lokalno pridelani hrani, podpremo prizadevanja za ohranjanje čistega in zdravega okolja ter ohranjanje podeželja, obenem pa je tudi priložnost za seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane. Seveda pa je tudi priložnost za opozarjanje na zavržke hrane.

Socialno podjetje Simbioza je posameznikom s kakršnimikoli težavami pri uporabi informacijske tehnologije vsak delovni dan med 9. in 15. uro na voljo za brezplačno individualno pomoč, in sicer preko telefona (040 778 475) ali elektronske pošte (lab@simbioza.eu).

Poleg tega kljub epidemiji organizirajo brezplačne skupinske tečaje uporabe računalnikov in telefonov. Kot je povedala vodja projektov Brigita Dane, so tečaji posebej prilagojeni predhodnemu znanju večinoma starejših učencev in njihovim zmožnostim. "Nove učence sprejemamo vsak mesec," je še dodala. Poučna druženja sicer trenutno zaradi razmer potekajo na daljavo, a so se pri Simbiozi potrudili, da so navodila za dostop do predavanj in vaj zelo razumljiva. Sicer pa sta na tečajih trenutno bolj v ospredju druženje in pogovor.

 V zadnjem desetletju se je v Sloveniji močno izboljšalo stanje na področju dostopnosti do stranišč, so ob današnjem svetovnem dnevu stranišč zapisali v Statističnem uradu. Obeležujejo ga po vsem svetu, da bi povečali ozaveščenost in pripravljenost lokalnih skupnosti za boljše sanitarne pogoje.

Glede na zadnji popis prebivalstva in stanovanj leta 2018 je bilo brez notranjega stranišča pri nas še skoraj 20.000  naseljenih stanovanj (2,9 odstotka), v njih je živelo 49.300 (2,5 odstotka) prebivalcev, največ v Prekmurju, najmanj pa na Gorenjskem. Večina teh stanovanj je bilo izven mest, pretežno je šlo za stare stavbe, grajene pred letom 1945. Za primerjavo: leta 1991 bilo brez notranjih stranišč osem odstotkov stanovanj, deset let prej pa 26 odstotkov.

 Vsako tretjo sredo v novembru, letos je to 18. november, obeležujemo svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Ta je trenutno tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, čeprav jo je mogoče preprečiti in ustrezno zdraviti.

Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi. Kajenje je daleč najpogostejši vzrok obolevanja. Redkeje nastane zaradi vdihavanja dima, ki nastane pri kurjenju, onesnaženega zraka, prahu ali kemikalij, lahko pa vse to pripelje do nenadnega poslabšanja bolezni. Pri KOPB se vnamejo dihalne poti, kar se kaže s stalnim kašljem in izmečkom (kronični bronhitis). Sčasoma pride tudi do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem). Spremembe na pljučih so trajne, iz vnetih bronhijev se izločajo določene snovi, ki prek krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic.

 V nevrorehabilitacijskem centru Itero v času omejenega dostopa do zdravstvenih storitev organizirajo brezplačen posvet z zdravnikom na daljavo. Zdravniki so na voljo za posvet pri zdravstvenih težavah. Ker vseh težav na tak način ni možno rešiti, vam, ko je potrebno, svetujejo kjer oziroma kako lahko dobite dodatno pomoč.

Na brezplačni posvet na daljavo se naročite preko elektronske pošte na info@itero.si ali prek telefonske številke 064 145 506 vsak delovni dan med 8. in 11. uro. Posvet lahko izpeljete s telefonsko ali video povezavo.

Med izkopavanjem naselbine iz časov mlajše kamene dobe so arheobotaniki odkrili najstarejše jabolko na Dunaju, staro približno 4000 let. 

Ostanke zoglenelega jabolka, ki zgleda kot kepa nepravilnih oblik, so našli med izkopavanjem neolitske naselbine v kraju Oberlaa na jugu Dunaja. "Kot kaže, je bilo jabolko razpolovljeno, posušeno in shranjeno za zimo," razloži arheobotaničarka Marianne Kohler-Schneider z Univerze za naravne vire in življenjske znanosti na Dunaju, ki se ukvarja z ostanki rastlin pri arheoloških izkopavanjih.

 Diabetes je kronična nenalezljiva bolezen, ki v razvitem svetu terja največji bolezenski davek. Ocenjuje se, da je na svetu že blizu pol milijarde diabetikov ali 9,3 odstotke prebivalstva, v Sloveniji 200.000.  Številke se višajo, zato je treba bolezen učinkoviteje preprečevati, opozarjajo pristojni ob jutrišnjem  svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki izpostavlja vlogo medicinskih sester pri oskrbi sladkornih bolnikov. Obenem opozarjajo, da je epidemija covida-19 sladkornim bolnikom otežila dostop do zdravstvene oskrbe, kar lahko poslabša stanje njihove bolezni.

 Do 2. decembra 2020 je v galeriji na prostem na ploščadi pred Slovensko hišo (Figovec) v Ljubljani  mednarodna razstava plakatov. Na ogled je 36 plakatov, ki vsak v svojem jeziku uprizarjajo besedo strpnost.

Avtor razstave je svetovno znani grafični oblikovalec in ilustrator Mirko Ilić, pobudnik projekta Poster Tolerance Show, ki združuje oblikovalke in oblikovalce s celega sveta. Projekt je gostoval že v 30 državah in poslal sporočilo o družbeni sprejemljivosti več kot 150.000 ljudem. Odpira pogovor o vključenosti, ki se lahko začne šele na temeljih strpnosti. Večina plakatov je v Sloveniji predstavljena prvič, razstavljena so tudi dela treh slovenskih oblikovalcev, Radovana Jenka, Tomata Koširja in Novega Kolektivizma. »Plakati se pojavljajo v javnih prostorih, v parkih, v univerzitetnih kampusih, celo na avtobusih - z namenom čim širšega doseganja občinstva. Projekt je del prizadevanj za spodbujanje spoštovanja in razmisleka o sporočilnosti besede strpnost, v svetu, ki je vedno bolj razdeljen na osnovi rase, religije, spolne usmerjenosti in etničnega porekla,« pravi Mirko Ilić.

 Kljub temu, da je  jutri petek, 13. v mesecu, bo posebej prijazen dan! Je namreč mednarodni dan prijaznosti. In na ta dan se lahko vsak med nami potrudi in naredi nekomu nekaj prijaznega – tudi če je to le prijazen pozdrav ali pobarvan kamenček na okenski polici.

Na pobudo društva Humanitarček ta dan slovenske kraje preplavijo kamenčki z lepo mislijo ali sličico. Še imate čas, da poiščete kakšen lep manjši kamen, ga očistite, pobarvate, nanj napišete kako prijazno misel, toplo sporočilo ali kaj narišete. Podarite ga sosedu, prodajalki, smetarju ali ga kar odložite na kakšni klopi, pred šolskimi vrati, na sosedovi okenski polici.