Elli H. Radinger volkove pozna bolje, kot marsikdo pozna človeka, na svetovni oder pa jo je postavila tudi pri nas izjemno dobro prodajana knjiga Modrost volkov. Po podobno uspešni poti gre njena nova knjiga Modrost starih psov, ob promociji katere je letos spet obiskala Slovenijo, navdihnila pa jo je njena ostarela psička Shira, labradorka.

»Seveda sem, ko mi je umrla psička Lady (rešena gotove smrti iz ameriškega zavetišča, kjer pse uspavajo po tekočem traku), govorila, da ne bom nikoli več imela psa. Tako reče večina. Po Shiri ne bo tako. Imela ga bom: iz zavetišča, kakšnega starejšega, ki težko najde nov dom. Dobivam veliko pisem od ljudi, ki to storijo.« Stigmo starih psov, prav tako kot tudi stigmo, da so volkovi krvoločni in nevarni, si strastno želi odpraviti.

Kaj delamo in kaj bomo še naredili, da bi bilo odpadkov manj?

Bojana Doberlet, upokojena predmetna učiteljica, Kranj: »V trgovino hodim približno enkrat tedensko s svojo torbo in vrečko. Razmišljam, da bi začela uporabljati tudi pralne vrečke za nepakirano sadje in zelenjavo in bi tako prispevala k manjši uporabi plastike. Menim, da bi lahko bilo več izdelkov zapakiranih v papirnato ali stekleno embalažo, saj le-to lahko predelamo in s tem prispevamo k manjši onesnaženosti našega planeta. Je to utopija ali je lahko resničnost?«

 Domovi za starejše, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa že več tednov zaprti za obiske, postopno in na različne načine odpirajo omogčajo obiske stanovalcev. Obiskovalci se morajo za obisk najaviti in upoštevati protokole, ki jih določijo domovi. Ponekod bodo obiskovalcem ob prihodu izmerili temperaturo, podpisati bodo morali posebno izjavo.

 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je konec aprila izvajalcem institucionalnega varstva podalo usmeritve glede obiskov in priporočilo, da s sproščanjem obiskov ter omogočanjem ostalih storitev začnejo najkasneje 11. maja, razen v primeru povečanega števila okužb v lokalnem okolju. 

 Založniška in knjigotržna panoga nujno potrebuje trajne sistemske rešitve, saj je kronično podhranjena, so ministra za kulturo v skupnem javnem pismu opozorili nekateri slovenski založniki in knjigotržci. Tudi knjižničarji - še bolj pa bralci - že komaj čakajo, da (si) bodo nemoteno izposojali knjige. Vse več pa je tistih, ki berejo e-knjige na bralnikih računalnikih ali pametnih telefonih.

V zadnjem desetletju se je je promet s knjigami prepolovil, najhujše obdobje pa je od srede marca, z začetkom »koronakrize«, do začetka maja, so predstavnki slovenskh založb navedli v pismu. Samo v tem času je panoga založništva in knjigotrštva utrpela za 5,7 milijona evrov zmanjšanja prihodkov, saj je promet knjigotrštva upadel za 100 odstotkov (zaprte vse knjigarne), promet založništva pa za 70–80 odstotkov. Za svoj obstanek pa so odvisni od različnih distribucijskih poti, predvsem pa od knjigarn, papirnic, knjižnic, šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov ter fizičnih prodajnih mest. Spletna prodaja predstavlja v strukturi prihodkov slovenskih založb največ dva odstotka.

Sodeč po izsledkih prvega dela nacionalne raziskave o pojavnosti novega koronavirusa je - s 95-odstotno gotovostjo -  prekuženega od dveh do štirih odstotkov prebivalstva. Do prejšnjega tedna naj bi v stik z virusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije oz. 66.000 oseb.

K sodelovanju v raziskavi so povabili 3000 ljudi - šlo je za reprezentativen vzorec glede na starostno in geografsko razporeditev. Za sodelovanje se je odločilo 1368 vabljenih, od tega so odvzeli 1367 brisov in 1318 vzorcev krvi. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je bil glavni in odgovorni raziskovalec,  je na novinarski konferenci pojasnil, da so prisotnost virusa v nosno-žrelnem brisu odkrili pri dveh udeležencih raziskave.

 Zavedanje, da poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas tudi s čistočo svojih rok, je z epidemijo COVID-19 dobilo še večji pomen. Higiena rok je ena izmed najbolj učinkovitih ukrepov, ki jih lahko izvajamo za preprečevanje prenosa okužb in zmanjšanje širjenja nalezljivih bolezni, ob svetovnem dnevu higiene rok poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Z rokami lahko prenašamo povzročitelje različnih bolezni. Ti na kožo rok zaidejo ob stiku z različnimi predeli našega telesa in pri stiku z okuženimi osebami, predmeti ali površinami. Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo svojega telesa, predvsem ust, nosu ali oči, povzročitelje bolezni vnesemo v telo ali pa jih prenesemo na druge osebe ter predmete in površine, ki se jih dotikamo. 

 Društvo onkoloških bolnikov Slovenije uvaja brezplačno telefonsko svetovanje in pogovor za bolnike z rakom. V času, ko so osebni stiki onemogočeni, se bodo prostovoljci z izkušnjo raka in strokovnjaki po telefonu Onkofon pogovarjali z bolniki in njihovimi svojci. Na voljo jim bodo za različne informacije in nasvete, povezane z boleznijo, predvsem pa bodo prisluhnili vsem, ki se soočajo s čustveno stisko.

OnkoFON  je dosegljiv na telefonski številki 080 23 55, vsak dan med 9. in 17. uro. Na klice odgovarja več kot 20 strokovno prostovoljcev z osebno izkušnjo raka v okviru programa Pot k okrevanju, za kar so tudi posebej usposobljeni. Poleg njih so bolnikom na voljo tudi strokovnjaki psihologi in psihoonkologinja.

 Trenutno stanje dolgotrajne zdravstvene oskrbe starejše generacije v slovenski družbi bi morda lahko bilo posledica zapostavljenosti geriatrične medicine, so izpostavili sodelujoči na spletni okrogli mizi Slovenske medicinske akademije.

Čas je, da se odločimo, kakšen nivo zdravstva želimo imeti v Sloveniji in temu prilagoditi višino finančnih sredstev, so poudarili na razpravi. Stroka si je pri tem enotna, da je geriatrija nujno potrebna veja medicine, ki jo moramo vpeljati med osnovne zdravstvene storitve, za nudenje kvalitetne zdravstvene oskrbe starostnikov. Predmet iz geriatrije bi morali vpeljati tako v dodiplomski kot v podiplomski študijski program. Prav tako bi morali v študijske programe dodati geriatrične vsebine, v okviru podiplomskega študija pa bi morali razviti različne oblike izobraževanj, tečajev, pridobivanja dodatnih znanj in seveda v kurikulum dodati specializacijo s področja geriatrije. Za bolj kvalitetno zdravstveno oskrbo starejših oseb in večje uspehe preživetja so potrebni geriatrični oddelki in oddelki z geriatrično oskrbo.

 Slovenska karitas je prepoznavna po razvejanem prostovoljstvu z več kot 11.500 prostovoljci in po najbolj razširjeni humanitarni lokalni mreži s 464 župnijskimi karitas, povezanih v šest škofijskih karitas (v Ljubljani, Mariboru,  Kopru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti). Prvega maja bo minilo 30 let od začetka organiziranega delovanja v Sloveniji.

Še bolj kot po številkah pa želi Karitas ostati in biti prepoznavna po prijaznem in odprtem odnosu do ljudi, srčnosti ter spoštovanju človekovega dostojanstva, so zapisali  na spletni strani ob  30-letnici  Slovenske karitas. V novo obdobje bodo krenili z geslom »Karitas, glas revnih v družbi!«, saj se iz izkušnje zavedajo, da morajo poleg pomoči biti tudi zagovornik revnih, ki velikokrat v družbi nimajo glasu.