Že precej let konec maja po različnih krajih potekajo Slovenski dnevi knjige. Letos pa je tradicijo prekinila karantena. Založniki so zato izpeljali knjižni sejem s kavča, tokrat pa knjige spet vračajo med bralce »v živo«. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s partnerji in številnimi založniki pripravlja dogodek, ki so ga poimenovali Sejem na zraku.  

Ta konec tedna bodo potekali štirje manjši knjižni sejmi:  

V Ljubljani, na vrtu Društva slovenskih pisateljev, bodo stojnice s knjigami  od petka, 29. maja, do nedelje, 31. maja, med 10. in 20. uro. V času sejma bo odprta tudi kavarna.

Začenja se že 21. Nacionalni teden prostovoljstva, ki bo potekal do nedelje. Namen tedna je praznovanje prostovoljstva, zahvala prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo delo in povabilo posameznikom, da se jim pridružijo.

Na Veseli dan prostovoljstva,  27. maja, bodo prostovoljci v več kot 40 krajih delili časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. V njem bodo predstavljene številne zanimive zgodbe in izkušnje prostovoljcev, ki delujejo na različnih področjih.

Po besedah izvršne direktorice Slovenske filantropije Tereze Novak prostovoljke in prostovoljci, povezani v nevladnih prostovoljskih organizacijah skrbijo za pestrost življenja v skupnosti, so velikokrat prvi, ki opozorijo na nepravilnosti v družbi, nudijo dodatno asistenco najranljivejšim prebivalcem, skrbijo za okolje, za široko mrežo športnih aktivnosti za vse generacije, za ohranjanje tradicije, za raznolikost kulturne ponudbe, vzpostavljajo nove povezave in iščejo alternativne rešitve in z vsem tem predstavljajo vezivo med ljudmi in varnost za vsakega, ki se znajde v stisk. Dodala je še, da modra država oziroma skupnost podpira prostovoljstvo s tem, da  zagotavlja sredstva za delo prostovoljskih organizacij, za vzpodbujanje solidarnosti in medsebojnega povezovanja in za ustvarjanje razmer, ki omogočajo ljudem vseh generacij vključevanje v prostovoljstvo.

 Med 25. in 31. majem bo potekal teden gozdov, ki v ospredje postavlja skrbno ravnanje ter spoštovanje gozdnega bontona. V Zavod za gozdove so namreč opazili povečan obisk gozdov v času epidemije, s tem pa tudi negativne posledice: več smeti, poškodovanja gozda, vožnje v naravnem okolju in podobno.

Na mariborskem območju, zlasti na Pohorju, imajo veliko težav z objestnimi vozniki, ki se z motorji ali štirikolesniki podijo po gozdnih potem, zato bodo pripravili osveščevalne akcije. Podobno bo tudi v Kočevskih pragozdovih in v Krakovskem gozdu.  Takšna vožnja je strogo prepovedana, zato bodo kršitelje v bodoče bolj preganjali. V Loškem Potoku bodo v četrtek v naravo izpustili risa Borisa, ki bo povečal genetsko pestrost in omogočil preživetje slovenske populacije risa.

V nedeljo, 24. maja bodo v Krajinskem parku Kolpa pripravili Dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo v Žuničih lahko ogledali različne razstave na prostem, voden ogled Šokčevega dvora pa bo potekal le za manjše skupine. Tradicionalnega kulturnega programa, predavanj, stojnic s ponudniki in prijetnega druženja z domačini tokrat žal ne bo. Vseeno pa bo na varen način mogoče pogledati razstave in se sprehoditi med avtohtonimi živalmi.

Krajinski park Kolpa se nahaja ob državni meji na skrajnem jugovzhodnem delu Slovenije. Obsega ožje območje ob reki Kolpi med Starim trgom in Dragoši; večje razširitve so le na območju Starega trga, Zilj, Preloke, Marindola ter Fučkovcev. Na območju parka prevladuje značilna mozaična kulturna krajina gozdov, steljnikov in vrtač z visoko stopnjo ohranjenosti biotske raznovrstnosti. Ogledati si velja grad Vinica, grad Pobrežje, številne ohranjene domačije z značilno arhitekturo ter katerega od še delujočih mlinov.

 Danes obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki poteka z geslom Rešitve so v naravi. Po oceni  Združenih narodov smo kljub vsem tehnološkim napredkom popolnoma odvisni od zdravih in močnih ekosistemov. Ti so namreč med drugim pomembni za naše zdravje in zdravila, vodo, hrano, oblačila, goriva, zaščito in energijo.

 Narava je temelj našega obstoja, pa poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. "Daje nam zrak, ki ga dihamo in vodo, ki jo pijemo; od nje so odvisni naša hrana, zdravila in surovine. Neokrnjena narava nas ščiti pred hujšimi vetrovi in nenadnimi poplavami, pred sušami, plazovi in drugimi neprilikami. Ohranjeno, pristno naravno okolje je izjemna dediščina za prihodnje rodove."

 Jutri bodo začeli samoplačniško testirati na okužbo s koronavirusom v Zdravstvenem domu Ljubljana. Kot so sporočili, je za odvzem brisa potrebno predhodno naročilo in plačilo, cena  je 100 evrov. Odvzem brisa bo potekal na vstopni točki na Metelkovi, brise bodo odvzemali po sistemu drive-in, torej ko je oseba v osebnem vozilu.

Prav tako bo mogoče testiranje v univerzitetnem kliničnem centru. Izvajali ga bodo pred infekcijsko kliniko, je v izjavi za medije pojasnila strokovna direktorica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc Zaenkrat bodo jemali le bris vzorca iz nosno-žrelne votline, s katerim ugotavljajo akutno okužbo z novim koronavirusom, ne pa tudi protiteles, s katerimi bi dokazovali, ali je oseba že prebolela covid-19 oz. prišla v stik z virusom.

 Glavni namen svetovnega dne čebel, ki ga 20. maja že četrto leto zapored na pobudo Slovenije beleži ves svet, je ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Ti namreč zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biodiverzitete.

 S toplejšimi temperaturami se bo povečal obisk gora, še posebej zdaj, ko so vnovič odprte planinske koče, obiskovalci lahko v njih dobijo krepčilo in tudi prenočišče. 

Tudi v hribih je treba upoštevati pravila za zaščito pred okužbo s covid -19, zato je Planinska zveza Slovenije pripravila priporočila za vse dejavnosti v planinstvu. Seveda pa ne pozabite na priporočila, ki na splošno veljajo za varnejše obiskovanje gora ter na odgovoren odnos do narave in smeti ne puščajte na poteh, pri planinskih kočah ali na izhodiščih, ampak jih odnesite domov in tam odložite v ustrezne zabojnike.

 Po vsem svetu danes poteka mednarodni muzejski dan s temo Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost, zato bodo muzeji in galerije predstavili svoje projekte in dobre prakse, ki se nanašajo na enakost, raznolikost in vključevanje ranljivih skupin.Čeprav so slovenski muzeji in galerije že odprti za obiskovalce in jih danes lahko obiščete brezplačno, so pripravili skupno virtualno razstavo slovenskih muzejev.

V Narodni galeriji obiskovalce vabijo, da brezplačno obiščejo stalno zbirko Narodne galerije, stalno razstavo del Zorana Mušiča, ter občasno razstavo Srbski modernizem 1880-1950 iz zbirke Galerije Srbske matice. Slovenski etnografski muzej (SEM) vabi na ogled razstav: Bosi. Obuti. Sezuti, Hrvaške igrače med tradicijo in sodobnostjo, Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, Lectarstvo je krajcarkšeft). Obiskovalcem so pripravili projekcijo šal in vicev iz serije Koronski humor. Otroci pa se lahko na ploščadi pred muzejem igrajo otroško igro ristanc.

 Epidemija covida-19 je preklicana, saj je epidemiološka slika zadnjih deset dni v Sloveniji zelo ugodna. Vendar na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je za zaščito pred okužbo ključnega pomena dosledno spoštovanje naslednjih ukrepov:

1. Redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo ali razkuževanje rok

Umivanje rok z vodo in milom je osnovni higienski ukrep, s katerim na enostaven način fizično odstranimo nečistoče in mikroorganizme z rok.

Pred umivanjem roke pod tekočo vodo najprej zmočimo in šele nato namilimo. S površine rok tako  odplaknemo precejšne število mikroorganizmov in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito. Pomembno je, da so umiti vsi predeli rok (dlani, prsti, prostori med prsti, hrbtišče rok, konice prstov, palca, pod nohti, zapestja). Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo in ne z golo umito roko, še posebej če nismo doma. Če nimamo možnosti za umivanje rok pod tekočo vodo z milom, lahko umivanje rok nadomestimo tudi z razkuževanjem.