Če vas zanima, kako so se kolesa skozi čas prilagajala naši uporabi in kakšne izume je bilo potrebno razviti, da so postala enostavna za vsakdanjo uporabo, si oglejte potujočo razstavo o razvoju kolesa kot prevoznega sredstva na Slovenskem. V prostorih občine Žiri je na ogled do 7. oktobra, v prostorih občine Gorenja vas - Poljane od 8. do 15. oktobra in  v Sokolskem domu Škofja Loka od 16. do  23 oktobra.

Razstavo so pripravili  v LAS loškega pogorja v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, na podlagi študije, ki je bila izdelana v okviru projekta »E-nostavno na kolo«. Izsledki raziskave so predstavljeni na petih panojih, obiskovalcem pa je  na voljo tudi brošura, ki temo predstavlja bolj podrobno.

 »Lahko je naporno, obenem pa zelo prijetno, če znaš živeti na kmetiji. Seveda ne gre brez dela, prav tako pa moraš najti čas za sprostitev,« pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki povezuje kmetice, ženske in dekleta na podeželju. Na družinski govedorejski kmetiji v Zasavju se ukvarjajo tudi s pridelavo in predelavo mleka, obenem je zaposlena na biotehniški fakulteti, že 16 let je dejavna v zvezi, tretji mandat kot predsednica. Ob svetovnem dnevu kmetic (15. oktobra) smo se z njo pogovarjali o tem, kakšen je položaj kmečkih in podeželskih žensk in ali jim delo na kmetiji omogoča ekonomsko neodvisnost in socialno varnost.

»Tale je kriva, da sedim v invalidskem vozičku,« je Janez Krajnc ves nasmejan z roko pokazal na delovno terapevtko Barbaro Župevc, s katero sva ga obiskali v sončnem dopoldnevu. Človek pomisli, da to pač ni privilegij, da si na invalidskem vozičku. A Ivo, kot ga kličejo prijatelji, njegova žena Erna in delovna terapevtka Barbara vedo, da gre za pravo razkošje.

Še nekaj mesecev nazaj je namreč nekdaj radoživi Janez nepomičen ležal v postelji, odklanjal hrano, ni več brskal po telefonu, ni gledal televizije, njegovo življenje je izgubilo ves smisel. Različnim starim boleznim so se pridružile nove, slabokrvnost, zaradi katere je moral večkrat v bolnišnico, pa golenska razjeda. K njemu je redno prihajala patronažna medicinska sestra. Rana se je zacelila, a Janez je že povsem oslabel in obležal. Patronažna sestra je predlagala, naj na krškem centru za socialno delo zaprosijo za pomoč na domu.

Stari vzorci, nove čipke

V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt (DOZ Ljubljana). Stare vzorce dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo izdelalo 24 klekljaric, med njimi osem osnovnošolk, in tako povezalo preteklost s sedanjostjo.

Razstava o tradiciji ljubljanskega klekljanja je na ogled do 8. novembra. Na voljo je tudi katalog z 32 izbranimi vzorci in fotografijami čipk iz muzejske zbirke. Več o tradiciji ljubljanskega klekljanja preberite na spletni strani www.mgml.si.

Kar 80 odstotkov dolgotrajne oskrbe za starejše in kronične bolnike v Evropi opravljajo neformalni oskrbovalci, večinoma svojci, prijatelji ali sosedje. Ocenjujemo, da se v vlogi oskrbovalca znajde tudi vsak deseti Slovenec.

Za svoje delo niso plačani, a kljub temu bistveno prispevajo k zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev. Brez njihovih prizadevanj bi se sistem oskrbe sesul.
Izbruh pandemije covida-19 je težave neformalnih oskrbovalcev še zaostril. Tisoči prebivalcev pri nas in milijoni po vsej Evropski uniji so v zadnjih mesecih postali neplačani oskrbovalci svojih bližnjih, pomoči potrebnih.

Evropski projekt Stara mesta – novi rezultati (Old towns, new results) si prizadeva spodbuditi aktivno državljanstvo ter družbeno in medkulturno sodelovanje v sedmih mestih iz Italije, Portugalske, Španije, Malte, Grčije, Romunije in Slovenije. Namen projekta je bolje se spoznati, tesneje se povezati, opozoriti na potrebe in pričakovanja posameznih skupin, prisluhniti potrebam vseh generacij in oblikovati predloge za izboljšave.

Predstavljamo izkušnje iz italijanske občine San Cassianno in Lizbone na Portugalskem.

Letošnji rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, bo zaznamovalo geslo Dotik pove največ, ki opozarja na pomen rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk.

Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Po podatkih registra raka je v letu 2017 v Sloveniji zbolelo 1399 žensk in deset moških. Istega leta je za rakom dojk umrlo 433 žensk in dva moška.

Zgodnje odkrivanje rakavih bolezni je pomembno za uspešno in manj obremenjujoče zdravljenje, manj poznih posledic in zmanjševanje umrljivosti. V  Europi Donni, slovenskem združenju za boj proti raku dojk, so ženske pozvali, naj se tudi med epidemijo odzivajo na presejalni program za raka dojk Dora in naj bodo pozorne na morebitne zdravstvene težave.