-
Česar človek ne razume, tega se boji.
Jean Edmond Cyrus Rostand
Povsem po naključju sem jo srečala. Gospo, ki pri osemdesetih ali malo čez dobro skriva svojo starost. Prepoznala me je in ogovorila: »Saj ste tista s televizije, kajne?« Tega sem sicer že vajena, čeprav marsikateri niti točno ne vedo, kaj delam, spomnijo pa se me s televizijskega zaslona. In takrat se običajno odprejo in pokomentirajo marsikaj. Tudi ona je začela in pogovor je bil dolg, vsekakor pa mi je dal misliti o tem tako usodnem in prelomnem času.
-

Naši sogovorniki razmišljajo o pomenu samooskrbe.
Tomaž Trefalt, univ. dipl. ekonomist, Polzela: »Slovenija je izjemno bogata s kakovostnimi vodnimi viri, žal se privatizacija le-teh deloma že dogaja. Če vodnih virov ne bodo zaščitili z ustrezno zakonodajo, je samooskrba nemogoča. Poskrbeti bi morali tudi, da kakovostne pitne vode ne uporabljajo v napačne namene. Torej je še veliko možnosti, da vodo kot enega poglavitnih virov življenja ohranimo trdno v svojih rokah.«
Janez Jarc, univ. dipl. inženir, Drenov Grič: »Zdaj nismo samooskrbni, lahko pa smo s čimprejšnjo izgradnjo drugega bloka nuklearke in verigo hidroelektrarn na Muri. Morali bi jo regulirati, da ne bi bila več pretočni kanal, ki so ga povzročile elektrarne na avstrijski strani. V njeno porečje bi se vrnilo življenje, dobro pa bi bilo tudi za kmetijstvo, saj bi se dvignila podtalnica. Za te projekte bi morali poiskati čim širše soglasje na podlagi utemeljenih strokovno pripravljenih dejstev.«
O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi
STARANJE V SLOVENIJI
V septembru je bil v javni razpravi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Njegove rešitve gradijo na dobrih izkušnjah evropskih držav, ki ustrezajo slovenskim razmeram. Kaj so kakovostne rešitve predloga in kaj bo treba dodelati? Poglejmo tri ključne.
Zadosten skupni delež BDP je pogoj za sodobno dolgotrajno oskrbo. Predlog zakona sestavlja vse finančne vire v skupno blagajno. Podobno kot zdravstveno zavarovanje se bo napajala z zavarovalniškim prispevkom delodajalcev, zaposlenih in upokojencev ter deloma iz proračuna tako kot pokojninska blagajna. Iz nje bo vsakemu zagotovljeno plačilo vseh predvidenih storitev dolgotrajne oskrbe in storitev za ohranjanje samostojnosti. Ocenjevalni kriteriji za upravičenost do njih so povzeti po nemških. Med njimi manjka psihosocialna pomoč, ki je odločilna pri demenci in za usmerjenost na človeški odnos pri oskrbovalnih in negovalnih storitvah.
Turistični bon bom porabila v naši občini
PISMO BRALCEV
Država mi je podarila 200 evrov, da jih porabim v turističnem objektu, pa naj bodo to planinska koča, turistična kmetija, toplice … Povsod pa velja turistični bon le za prenočitev z zajtrkom.
Pa se pojavi težava. Dan je dolg in samo zajtrk ne zadošča, treba je še kaj pomalicati, v času kosila bo zagotovo zakrulilo v želodcu, popoldanski čaj s piškotkom se bo tudi vsekakor prilegel, zvečer pa je tudi težko zaspati, če nič ne povečerjaš. Ob predpostavki, da bi našla toplice, kjer je cena prenočitve z zajtrkom 50 evrov, bi morala vzeti štiri prenočitve, da bi unovčila celoten turistični bon. Da bi se lahko počutila kot na dopustu, bi morala s sabo imeti vsaj še svojih 200 evrov za druge obroke in še kakšno osvežilno pijačo ali kavico. Ne smem pa pozabiti, da avtobusni prevoz tudi stane, enako je z bencinom, če bi se peljala s svojim avtomobilom.
Vse več starejših se ima za dokaj zdrave

Starostna meja, kdaj je kdo star, ni jasno določena. V Sloveniji se običajno šteje za prelomnico dopolnjeno 65. leto starosti. Po podatkih statističnega urada RS je bilo 1. januarja 2020 med prebivalci takih, ki so bili stari 65 ali več let, 424.000 ali 20 odstotkov (pred desetimi leti jih je bilo 17 odstotkov, čez deset let naj bi jih bilo 24 odstotkov).
Letošnji mednarodni dan starejših, 1. oktober, je posvečen zdravju starejših. V luči pandemije covida-19 je glavna tema tega dne: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja. Na statističnem uradu so strnili nekaj podatkov, ki so jih dobili iz anket, narejenih v zadnjih treh letih.
Starejši v neenakopravnem položaju

Ob mednarodnem dnevu starejših (1. oktober) Sindikat upokojencev Slovenije ugotavlja, da pristojni v državi že več desetletij probleme, ki tarejo starejše pometajo pod preprogo – kar se je še izraziteje pokazalo z novim koronavirusom.
Še vedno nimamo sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe, zdravstveni sistem ni prilagojen potrebam starejših in invalidov, veliko starejših živi v revščini ter v neprimernih bivalnih pogojih, da o pomanjkanju prostih mest v domovih za starejše niti ne govorimo. V sindikatu upokojencev zato od vlade zahtevajo takojšnje ukrepe in sicer, da prične z aktivnostmi za pridobitev novih kadrov za potrebe dolgotrajne oskrb, da poskrbi za ureditev delovnih pogojev in nagrajevanja. Prav tako zahtevajo, naj vlada skupaj z lokalnimi skupnostmi pregleda možnosti za organiziranje negovalnih bolnišnic, začne reorganizacijo pomoči na domu (ki mora biti dostopna vsem in cenovno sprejemljiva), ter začne urejevati pogoje za ureditev bivalnih pogojev starejših in invalidov - po zgledu EKO sklada oblikuje sklad za subvencioniranje vgradnje dvigal v več etažne stavbe in prilagoditev stanovanj.
-

Ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 2020 bodo po vsem svetu 3. in 4. oktobra pripravili številne dogodke. Njihov namen je ljudem približati svet ptic in jih osveščati o potrebah ptic selivk na postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Ker se ravno v tem času milijoni ptic selijo s severnih krajev v toplejše, s hrano bogate kraje, je to edinstvena priložnost za opazovanje tistih, ki se pri nas ustavijo in počivajo med naporno selitvijo.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) vabi vse ljubitelje ptic, da se jim pridružijo na katerem od dogodkov, ki jih bodo pripravili v nedeljo, 4. oktobra:
Posvet s farmacevtom - na daljavo
.jpg)
Lekarna Ljubljana je predstavila koristno storitev za uporabnike: posvet z magistrom farmacije na daljavo oziroma prek videokonference. Tako lahko dobijo strokoven in pravočasen nasvet tudi tisti, ki ne morejo ali zaradi strahu pred okužbo ne želijo v lekarno, tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo zapustiti svojega doma, pa tudi popotniki in ljudje, ki živijo na odmaknjenih območjih.
Prijava na telefarmacevtsko svetovanje je hitra in enostavna. Na spletni strani www.lekarnaljubljana.si se uporabnik registrira s pomočjo pogovornega robota Žive. Po prijavi bo prejel povezavo do telekonferenčnega klica, ki bo potekal prek aplikacije Microsoft Teams in bo brezplačen. Na prenosnih in namiznih računalnikih pa bo pacient klic lahko sprejel tudi v brskalniku.
-

S slovesnostjo, ki bo potekala brez prisotnosti gledalcev danes dopoldne v Semiču, se začenjajo 30. Dnevi evropske kulturne dediščine pod geslom: Spoznaj? Varuj! Ohrani, ter 8. Teden kulturne dediščine.
Osrednja tema letošnjih dni je izobraževanje o kulturni dediščini kot vseživljenjskem poslanstvu. Vse do 10. oktobra se bodo po slovenskih krajih in ponekod v zamejstvu zvrstili številni dogodki. Organizatorji (društva, ustanove, posamezniki ...) so jih razporedili po enajstih poljudnih področjih kulturne in z njo povezane naravne dediščine (arheološka, stavbna, etnološka, vrtnoarhitekturna in krajinska, memorialna, tehniška, urbanistična, likovna in vizualna, arhivska in knjižnična, nesnovna in naravna dediščina).
Kampanja zoper medgeneracijske stereotipe

Komunikacijska kampanja pod geslom Vsi zmagujemo, ko sodelujemo bo do konca leta 2022 z raznolikimi aktivnostmi poskušala zmanjšati in odpraviti medgeneracijske stereotipe ter spodbujala medgeneracijsko sodelovanje na delu. Spodbujala bo k preseganju konfliktov, ki se pojavljajo med delodajalci, starejšimi in mlajšimi zaposlenimi.
Kampanjo sofinancirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad ter poteka s podporo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Kot je izpostavil minister Janez Cigler Kralj, morata sožitje in solidarnost med generacijami postati tisti plemeniti načeli, ki ju zavestno gojimo in spodbujamo na delovnem mestu ter širše v družbi. "Medgeneracijsko sodelovanje moramo krepiti na vseh področjih. Kot minister pristojen za delo, dajem velik poudarek krepitvi medgeneracijskega sodelovanja na delovnem mestu, saj krepi osebno zadovoljstvo vseh zaposlenih, nas motivira in nenazadnje pripomore k širšemu družbenem in gospodarskem razvoju. Ključna prioriteta mojega dela je zatorej odziven trg dela, ki upošteva interese in koristi vseh generacij. Vsi smo med seboj povezani in soodvisni," je poudaril.




