-
Za slovenske zmage
Razširitev koronavirusa po vsem svetu je tako prebivalce kot voditelje držav opozorila, da je naš planet povezan veliko bolj, kot se zdi na prvi pogled. Med drugim je epidemija pokazala, da se je proti taki grožnji mogoče uspešno zoperstaviti z učinkovitim javnim zdravstvom in skrbjo za najranljivejše družbene skupine. Posledice svetovne epidemije so namreč najbolj občutili ljudje, ki že v običajnih razmerah živijo na družbenem robu. Morda je to še najbolj očitno v ZDA, kjer je javnemu zdravstvu namenjeno vse manj sredstev, hkrati pa se še povečujejo socialne razlike. Zgovoren je podatek, da petina Američanov nima zdravstvenega zavarovanja.
-
Zahvala upravi doma Kolezija
V torek, 2. junija, smo v parku DSO Vič, enota Kolezija poslušali koncert štirih pozavnistov, ki so izvajali čudovito glasbo. Poslušali smo melodije, ki so iz časa naše mladosti.
Bilo je nepozabno. Hvala upravi doma, ki nam je z nastopom štirih pozavnistov polepšala dan. Ob tej priložnosti izrekam v imenu stanovalcev globoko hvaležnost upravi doma in vsakemu zaposlenemu, ker ste nas srečno prepeljali skozi prvi naval okužbe s koronavirusom.
Verjamemo, da bomo tudi v prihodnje v najboljših rokah.
-
V Krškem začeli graditi oskrbovana stanovanja
V Krškem v bližini že obstoječega objekta z oskrbovanimi stanovanji, doma starejših občanov, zdravstvenega doma, nakupovalnih centrov in avtobusnega postajališča je družba Kostak začela graditi 29 novih oskrbovanih stanovanj, namenjenih starejšim od 65 let. Zgrajena naj bi bila do februarja naslednje leto. Gradnjo sofinancira tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije, in sicer 15 stanovanj, ki bodo na voljo za oddajanje. Velika bodo od 40 do 50 kvadratnih metrov in primerna za bivanje ene ali dveh oseb. Zgrajena bodo po sodobnih standardih in prilagojena gibalno oviranim. Z Občino Krško potekajo pogovori za odkup še preostalih 14 stanovanj, ki bodo prav tako namenjena najemu. Razpis za najem obojih stanovanj naj bi izvedla krška občina, podrobnosti pa bodo znane, ko bodo stanovanja zgrajena.
Brezplačne vožnje za upokojence
Medtem ko so imeli upokojenci in invalidi pri javnih prevozih do zdaj popuste pod določenimi pogoji, lahko od 1. julija brezplačno uporabljajo medkrajevni javni promet.
Pravico do brezplačne vozovnice za medkrajevni javni promet imajo upokojenci, invalidi z evropsko invalidsko kartico, vojni veterani in vsi starejši od 65 let, vendar le, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso poslovodne osebe gospodarske družbe ali direktorji zasebnega zavoda.
-
Anketa
Odnos do drugačnih je preizkus naše strpnosti.
Irena Hrib, upokojena učiteljica in višja kriminalistična inšpektorica, Ljubljana: »V življenju sem imela stike z otroki, moškimi kolektivi, ljudmi drugih narodnosti in drugače spolno usmerjenimi. S sprejemanjem drugačnih nisem imela težav, iskala sem njihove dobre strani. Pri sporazumevanju se prilagodim sogovorniku, če je treba, spremenim temo ali sprostim napetost. Drugačnost je preizkus naše strpnosti in vnaša širino in barvitost v življenje.«
Pri oskrbi so v ospredju ljudje
STARANJE V SLOVENIJI
V preteklih mesecih smo razgrnili pet bistvenih sestavin sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe. Ostala nam je šesta – upoštevanje celotnega človeka, to je njegovih potreb in zmožnosti v vseh razsežnostih. To je pogoj za kakovostno oskrbovanje kronično bolnih in onemoglih ljudi, to je pogoj za sproščeno in hvaležno sprejemanje potrebne pomoči od drugih.
Storitve v »nadstandardnem« domu lahko oskrbovancu zadovoljijo vse njegove telesne potrebe, on pa bo prej ali slej nezadovóljen, če mu ostajajo nezadovoljene bistvene potrebe v kateri od višjih človeških razsežnosti, pa čeprav se jih niti dobro ne zaveda. Zato je pogoj za kakovost dolgotrajne oskrbe, da vsi deležniki poznajo in upoštevajo celotnega človeka: oskrbovanec sam sebe, njega pa oskrbovalci in oskrbovalni sistem; oskrbovalci sami sebe, njih pa sistem in oskrbovanci.
-
Verjetno se le malo ljudi iz držav Evropske unije identificira s pojmom državljan Evrope; za to je več vzrokov – odtujenost evropskih institucij in dejstvo, da se v pisani druščini držav med seboj ne poznamo, zato nas omejujejo predsodki in klišeji. Ob tem pa še delitve na velike in majhne države, na bogate in revne ... in dejstvo, da se ne sliši glas navadnih ljudi. Tudi zato je nezainteresiranost za evropske volitve tako nizka.
Da bi bila Evropska unija bližje ljudem, se je rodil program Evropa za državljane, ki spodbuja aktivno državljanstvo, slišati pobude, razmišljanja, ideje tistih, katerih glas sicer ne bi dosegel centrov moči in odločanja. Del tega programa je tudi projekt Stara mesta – novi rezultati (Old towns, new results), pri katerem sodelujejo občine, nevladne organizacije oziroma civilne družbe iz Italije, Portugalske, Španije, Malte, Grčije ter Romunije. Iz Slovenije je del tega programa Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Med drugim je partner Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, izkazalo se je tudi na področju skrbi za enake možnosti.
-
Dostojanstvo je, če se cenim in spoštujem. Spoštovati pa me morajo tudi drugi.
Anonim
Spominjam se dne, ko sta prišli. Takoj sem ugotovila, da prva samo spremlja drugo – prijateljico. Le zakaj? Ker je izgubila zadnji kanček samostojnosti, ker ji je vzel vse, kar je imela nekoč rada, ker je »kupil« celo njena otroka, ker je neizmerno žalostna in povsem brez prebite pare.
Vprašali sta me, ali je to ekonomsko nasilje in kaj sploh narediti.
Začelo se je pred leti, ko je bila obupno sama in ga je spoznala. Zelo urejenega, galantnega, po njegovem mnenju celo premožnega. Pomenil ji je veliko. Vzljubil je njena odraščajoča otroka. Bili so precej srečni. Na svojo družino je v trenutku pozabil, saj so ga dobesedno »izgnali«. Ni je zanimalo, zakaj. Celo smilil se ji je. Kmalu sta kupila večje stanovanje ter postala solastnika. Dal je zelo malo, ona pa celo tudi vse prihranke »iz nogavice«. Ker je bil izjemno pozoren in dober, je dobil čisto polovico. Da ne bi bil prizadet njegov ego.
Ena vstopnica za 11 muzejev in galerij
Kar enajst muzejev in galerij na 13 lokacijah v Ljubljani si lahko to poletje, do 30. avgusta, ogledate z enotno vstopnico. Povezali so se: Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej.
Med drugim si boste lahko ogledali naslednje presežke premične dediščine: neandertalčevo piščal, najstarejše glasbilo na svetu; 5200 let staro leseno kolo z osjo, figurine Kitajcev, ki so v vrhu evropskega oblikovanja porcelana, obredno pipo miru in drugi eksponati iz zbirke Friderika Barage, Škofjeloški pasijon, zbirko slovenskega impresionizma, Leonoro - okostje več kot 13 metrov dolge samice brazdastega kita, slikarski cikel Zorana Mušiča, učilnico iz druge polovice 19. stoletja, kiparska dela Stojana Batiča, šifrirni stroj Enigma- uganko druge svetovne vojne, Performans ritem O Marine Abramović, in Kiosk K67, legendarni izdelek Saša J. Mächtiga iz leta 1967.
Delite spomine o preživljanju počitnic
Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije je podaljšala natečaj za najboljšo zgodbo na temo Kako smo nekoč preživljali počitnice. Natečaj sicer poteka že od 8. februarja letos v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije.
K sodelovanju vabijo prebivalke in prebivalce, ki ste dopolnili 60 let in radi pišete, da jim do 1. septembra 2020 pošljete resnično zgodbo, povezano s počitnikovanjem v vašem domačem kraju ali kje drugod po Sloveniji. Morda so to vaši spomini ali pa ste slišali zanimivo pripoved, zasledili stare fotografije, našli zapiske ...
