Spomladi je zelo pogost alergijski rinitis ali seneni nahod. Ker so simptomi te bolezni lahko podobni virusnim okužbam dihal, tudi začetni obliki covida-19, so pnevmologi pripravili priporočila za ljudi s kroničnimi boleznimi pljuč, kamor sodi alergijska astma.

Specialistka interne medicine in pnevmologije Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike Golnik predlaga, da se osebe z alergijskim rinitisom izogibajo alergenom. "Torej, da se zadržujejo v notranjih prostorih, zračijo ponoči in po dežju ter opoldne za krajši čas ter da ne sušijo perila zunaj. Preverijo naj zdravila iz prejšnjih sezon in obiščejo lekarno samo, če je nujno potrebno. Če je mogoče pa naj uporabijo spletno lekarno." Dodala je, da je mogoče preko telefona opraviti posvet z izbranim zdravnikom, ki lahko bolniku izda elektronski recept brez obiska, učinkovita zdravila za seneni nahod pa so v lekarnah na voljo tudi brez recepta.

Na Malti je veliko kamna, pa malo zelenja, še največ ga premore otok Gozo. Že v zimskem času je bilo na soncu in v zavetju vroče, poleti pa mora biti tu precej vroče. Pri nas si senco poiščemo pod krošnjami dreves, na Malti jih ni. Skoraj ves čas pa vleče veter, pozimi zna biti precej neprijeten. 

V drugem delu fotografij z našega izleta so posnetki z Goza in Malte (nekdanje glavno mesto Mdina,...)

 Za kristjane po vsem svetu se začenja velikonočno tridnevje, ki bo vrhunec doseglo v nedeljo na največji krščanski praznik, veliko noč. Vsi obredi letos potekajo brez navzočnosti vernikov, nekatere maše prenašata nacionalna televizija in Radio Ognjišče. Nekateri duhovniki pa že zdaj predvajajo svoje maše  preko Facebooka ali Youtuba.Voditelji verskih skupnosti v Sloveniji so pozvali vernike, naj ostanejo doma in čas posvetijo osebni molitvi in branju verskih besedil.

Evangeličani prav tako praznujejo veliko noč, le da imajo nekoliko drugačne velikonočne obrede. Pravoslavni verniki pa bodo veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja praznovali 19. aprila.

 Infektolog Franc Strle opozarja, da so se letos že pojavile okužbe, ki jih prinašajo klopi. Zaradi omejenega delovanja zdravstvenih ustanov, ki so trenutno usmerjene v zajezitev novega koronavirusa, je zato še posebej pomembno, da se v naravo, še posebej v gozd, odpravimo v primernih oblačilih in da se ob prihodu domov temeljito pregledamo. Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.

Tik preden nam je koronavirus obrnil življenje na glavo, so bralci Vzajemnosti februarja obiskali Malto - znamenito otoško državico sredi Sredozemlja. Reportaža z izleta je objavljena v aprilski Vzajemnosti, ker pa tam ni dovolj prostora za številne posnetke, ki so nastali na potovanju, jih bomo objavili na spletni strani v dveh delih. 

Na fotografijah so posnetki iz megalitskega templja  Hagar Qim, iz ribiške vasi Marsaxlokk in iz glavnega mesta Vallette, kjer je v tem času potekal tudi znameniti karneval. 

 Ljudje z demenco zelo dobro čutijo, če je njihovo okolje nemirno, kot je denimo v času epidemije. Glede na to naj svojci dobro premislijo, ali bodo svojega bližnjega, ki ima demenco, vzeli iz doma starejših ali ne. Naredijo mu namreč lahko več škode kot koristi, so poudarili na spletnem omizju, ki so ga pripravili Spominčica in STA.

Razumevanje pravil v času epidemije novega koronavirusa, ki se nenehno spreminjajo, je pri ljudeh z demenco različno in je odvisno od stopnje bolezni, je pojasnil nevrolog Zvezdan Pirtošek. Po njegovih besedah bo bolnik na začetni stopnji bolezni morda nove okoliščine sprejemal z jezo in nalašč ugovarjal, pri bolnikih z bolj napredovalimi oblikami pa ne moremo pričakovati večjega razumevanja pravil.

 V ospredju letošnjega svetovnega dneva zdravja (7. april) je podpora medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Ob spopadanju z epidemijo novega koronavirusa pa je v ospredju predvsem izražanje hvaležnosti za njihovo požrtvovalno delo. Svetovna zdravstvena organizacija je leto 2020 (še pred epidemijo) razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic zaradi njihove ključne vloge pri varovanju in ohranjanju zdravja. Obenem pa se spominjamo  200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne medicinske nege.

 Novi koronavirus  povzroča nemalo težav, a ustvari tudi mnogo lepih zgodb. Človeška solidarnost se je spet izkazala. Povsod se ljudje, čeprav do včeraj še tujci, bodrijo, izmenjujejo nasvete, informacije, ali si tudi konkretno pomagajo. Mnogi hodijo nakupovat namesto starejših sosedov, glasbeniki igrajo na balkonih ali pred domovi starejših občanov, v številnih gostinskih  lokalih pripravljajo obroke za družine ali posameznike v slabšem socialnem položaju, hrano naokrog razvažajo prostovoljci Rdečega križa ali Karitasa, gasilci in vozniki Ljubljanskega potniškega prometa.

 Med epidemijo so zlasti starejši prebivalci močno osamljeni. Zato sta socialno podjetje Simbioza in društvo Humanitarček vzpostavila ČvekiFON - brezplačno telefonsko mrežo, namenjeno klepetu starejših s starejšimi. Telefonska številka  080 38 07 deluje vsak dan med 8. in 20. uro.

Klepetalnik je namenjen povezovanju starejših, ki se ne poznajo, in spletanju socialnih vezi med njimi. Uporaba je preprosta: z brezplačnim klicem na 080 38 07 se uporabnik prijavi v bazo, ČvekiFON pa ga poveže z naključnim starejšim, ki je že registriran, s katerim se pogovarjata, kakor dolgo želita. V kolikor nekdo nima časa za pogovor, ČvekiFON poišče drugega, medtem pa klicatelj posluša glasbo. »Ravno naključnost je pravzaprav zabavna stvar, saj z njo poskušamo razširiti socialno mrežo starejših ljudi,« je povedala Ana Pleško iz Simbioze, vodja projekta. Delovanje je varno, telefonske številke so skrite. Dolžina klicev ni omejena, iz baze pa se je mogoče kadarkoli izbrisati.  Seveda pa lahko sogovornika, če najdeta skupni interes, izmenjata telefonski številki in ostaneta v stikih.

V zelenjavnem vrtu aprila sejemo in sadimo številne vrtnine. To je mesec, ko vrt zaživi v vsej svoji podobi. Sadimo krompir, čebulo, česen, solato, zelje in ostale kapusnice. Sejemo redkvico, korenček, peteršilj in številne druge vrtnine. Sadimo in sejemo tudi kakšno vrtno posebnost, ki nam popestri prav vsak zelenjavni vrt.

Najprej sadimo čebulo in pomladanski česen

Sajenje čebule in spomladanskega česna opravite takoj, ko je tla možno obdelati in se zemlja ne oprijema orodja. Čebulo in česen samo izjemoma sadimo konec meseca aprila. Korenine se dobro razvijajo v hladnem delu leta, zato je treba z delom pohiteti.