Svetovni dan pravic potrošnikov (15. marec) v središče postavlja trajnostnega potrošnika. Na statističnem uradu so zbrali nekaj podatkov o porabi gospodinjstev in vplivih potrošništva na okolje. Ugotavljajo, da gospodinjstva z najnižjimi dohodki največji del izdatkov namenijo za hrano in stanovanje. Pri najpremožnejših gospodinjstvih pa gre največji delež transportu in komunikacijam,   najmanj pa za hrano.

Slovenska gospodinjstva so v letu 2018 porabila za življenjske potrebščine povprečno 19.560 evrov. Mesečni izdatki so znašali povprečno 1630 evrov, od tega je bila polovica namenjena za transport, hrano, brezalkoholne pijače in stanovanje. Medtem ko je bil v letu 1988 največji del sredstev namenjen za nakup hrane, pijač in tobaka (skoraj 40 odstotkov), je v letu 2018 največji delež šel za transport in komunikacije (okoli četrtino). V zadnjih 30 letih de je najbolj zmanjšal delež sredstev, porabljen za hrano, pijače in tobak, najbolj povečal pa se je delež izdatkov za transport in komunikacije ter rekreacijo, kulturo in zdravstvo.

 Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so sporočili, da so zaradi možnosti širjenja okužb s koronavirusom sprejeli odredbo glede dela izvedencev invalidskih komisij. V senatih namreč sodeluje okrog 200 zdravnikov izvedencev, ki delajo v različnih zdravstvenih ustanovah, kar predstavlja dodatni rizik za zdravstveni kader po vsej državi kot tudi za zaposlene na zavodu ter stranke, ki so predvsem starejše osebe in zato tudi bolj ogrožene.

Ukrepi so naslednji:

• delo senatov invalidskih komisij se od današnjega dne dalje nadaljuje brez prisotnosti strank;
• če se razmere poslabšajo in ni možno zagotoviti zadostnega števila izvedencev, je po presoji vodstva Sektorja za izvedenstvo in predsednika invalidske komisije možno posamezni senat ali vse senate odpovedati;
• ne izvajajo se osebni obiski izvedencev na domovih strank in v domovih za ostarele;
• senati bodo podajali izvedenska mnenja v odsotnosti strank, vendar le, če bo to strokovno opravičljivo;
• zavod stranke že obvešča o preklicu vabil na senate.

Število ljudi s kronično ledvično boleznijo stalno narašča, opozarjajo zdravniki. Ledvice s prečiščevanjem krvi iz telesa odstranjujejo odpadne snovi in tvorijo seč. Kri očistijo kar 50-krat na dan. Zato pogosto delujejo slabše, a ker tega običajno ne občutimo, je kronična ledvična bolezen pogosto odkrita šele v napredovali fazi. Med odraslim prebivalstvom naj bi imela še ne odkrito kronično ledvično bolezen vsaj desetina ljudi, opozarjajo strokovnjaki ob svetovnem dnevu ledvic, 12. marcu.

Kronična ledvična bolezen se začne potiho in praktično brez znakov. Večje težave bolnik pogosto občuti šele ob končni ledvični odpovedi, ko ledvice niso več zmožne opravljati vseh nalog in je potrebno zdravljenje z dializo ali pa presaditev ledvice.

 Vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenije glede problematike koronavirusa članom društev upokojencev priporoča:

da dosledno upoštevajo navodila NIJZ glede higiene, predvsem pa naj bodo odgovorni tako do sebe, kot do drugih; pri sklicevanju zborov članov naj društva upoštevajo odločitev Vlade RS, ki omejuje dogodke do 100 ljudi ter navodila in priporočila NIJZ in ministra za zdravje. V primeru, da Zbora članov ne bo, lahko društvo letno poročilo odda na AJPES s potrditvijo predhodnih organov (upravni odbor, nadzorni odbor), sklep Zbora članov pa na AJPES oddajo naknadno (kar mora biti v poročilu jasno navedeno in podprto z datumi);  izobraževanje...

 Letos mineva 50 let od izida knjige Starost, ki jo je leta 1970 napisala takrat 62-letna francoska filozofinja in pisateljica Simone de Beauvoir. Pred kratkim je izšel drugi del te kultne knjige, s podnaslovom: Biti v svetu. V njej spremljamo nazorne opise subjektivnih izkušenj staranja zgodovinskih osebnosti kot so Einstein, Goya, Churchill, Gandi, Tolstoj in podobni. Skozi analizo njihovih življenj avtorica pokaže, kako osebni življenjski potek, poleg družbenega položaja, vpliva na preživljanje in doživljanje starosti. Avtorica zlasti veliko pozornosti posveti temu, kako stari ljudje dojemajo svoje telo, temi, ki je v slovenskem raziskovanju praktično ignorirana.

 V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij v zvezi z novim koronavirusom je Urad vlade za komuniciranje v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, infekcijsko kliniko in ministrstvom za javno upravo vzpostavil klicni center.

Na brezplačni telefonski številki 080 1404 lahko dobite informacije vsak dan med 8. in 20. uro. Na vprašanja odgovarjajo študentje višjih letnikov Medicinske fakultete pod mentorstvom ustreznih strokovnjakov.

Ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, varuh človekovih pravic Peter Svetina poziva k odpravi vsakršne diskriminacije, neenakosti in neenakopravnosti na podlagi spola. Čeprav sta se vloga in družbeni položaj žensk skozi zgodovino bistveno spremenila in se njihov položaj na globalni ravni izboljšuje, v povprečju še vedno niso enakopravne z moškimi. Enakost pa je ključnega pomena za družbeno-ekonomski razvoj.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost v uradu varuha, se družbeni napredek kaže v skrbi za najranljivejše. Med slednjimi so starejše ženske, upokojenke, tudi takšne z invalidnostmi, ki so nemalokrat žrtve revščine, osame, tudi nasilja. "Spregledane so matere, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, in tiste, ki za otroke skrbijo same, pa pripadnice različnih etničnih skupnosti ali veroizpovedi in številne druge ženske, zato jim je breme skrbi treba olajšati z ustreznimi ukrepi in strategijami države."

Nekateri domovi za starejše so v zadnjih dneh že močno omejili ali celo prepovedali obiske stanovalcev v domovih. Vestno izvajajo tudi vse ukrepe preprečevanja in obvladovanja širjenja kapljičnih okužb.

 V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost  so prepoved obiskov obsodili, saj menijo, da gre za diskriminacijo starejših v domovih starejših, ki jim obiski zdravih sorodnikov pomenijo edini stik s svetom in ne nazadnje tudi pomoč pri hranjenju. Po njihovem mnenju je nedopustno, da se zaradi zaščite pred koronavirusom ukinja fizioterapija in delovna terapija za starejše na vozičkih, kar so naredili v nekaterih domovih.