Kako trdna je naša varnostna mreža?
Sistem socialne varnosti mora delovati kot varnostna mreža, ki vsakega, ki se mu kdaj v življenju zalomi, ulovi in mu pomaga, da se postavi nazaj na noge, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Z njo smo se pogovarjali o spremembah, ki jih pripravljajo na področju socialnega varstva starejših. Med drugim bodo v prihodnje več pozornosti namenili razvijanju skupnostnih oblik storitev, kot so so bivalne enote, dnevni centri, začasne nastanitve.
Kdo bo skrbel za starejše in bolne?
Da je pri nas hudo pomanjkanje socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev za nego na domu in tudi v domovih starejših občanov, poslušamo že nekaj let. Stanje se samo še slabša, zaposleni odhajajo v manj naporne in bolje plačane službe, tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni, opozarjajo v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD), kjer so skupaj s predstavniki upokojencev pripravili novinarsko konferenco. Obenem so pozvali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da socialnim oskrbovalcem omogoči ustrezno plačilo, ki naj bo enako ali vsaj primerljivo s plačilom osebnih asistentov.
-
Drage upokojenke in dragi upokojenci,
lahko smo zadovoljni, da smo v času gospodarske rasti, in vsi želimo, da se bo to nadaljevalo tudi v naslednjih letih. V letu 2019 so se pokojnine uskladile dvakrat (za 2,7 odstotka in 1,5 odstotka), kar lahko pričakujemo tudi v letu 2020, in po napovedih bo redna uskladitev višja kot lani. Za izredno uskladitev pa je določen znesek in ne odstotek, kar pa za sistem nikakor ni dobro. Letni dodatek je bil v nekoliko višjem znesku izplačan vsem upokojencem.
-
Čudeži se še dogajajo
Za pretekli oktober lahko rečem, da je bil zlati oktober. Sprehajam se po bežigrajskih ulicah in z zelenice poberem nekaj piškavih jabolk, ki jih takoj pojem. Zavijem v Mercatorjevo trgovino pod Smeltom in pri blagajni ugotovim, da nimam denarnice. Pogledam po policah in obidem vse kraje, kjer sem malo prej hodila, posebno pozorno sem pogledala po zelenici. A vse zaman. Moje denarnice ni bilo nikjer. V njej sem imela osebno izkaznico, bančno in zdravstveno kartico ter nekaj gotovine.
-
Sočutni in srčni naj nam bodo vzgled
Že 26. leto po vrsti je revija Naša žena/Ženska v akciji Ljudje odprtih rok simbolično nagradila ljudi, ki znajo v pravem trenutku ponuditi toplo dlan ali konkretno pomoč človeku v stiski. Mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Marta Krpič, odgovorna urednica revije Naša žena/Ženska, sta podelili 17 zahvalnih listin in štiri srebrne okrasne zaponke ptice v letu, ki so jih prejeli tisti, ki pri dobrih delih še posebej izstopajo. Za darovalca leta so razglasili Šolski center Novo mesto – Srednjo gradbeno, lesarsko in vzgojiteljsko šolo z velikim posluhom za ljudi v stiski, ki razvija vrednote prostovoljstva. Izjemna osebnost leta 2019 je Jože Okoren iz Trebnjega, paraplegik in eden najzaslužnejših za razmah športa med invalidi.
-
Kolumna: MOJ POGLED
Življenje ni narejeno iz želja, temveč iz dejanj vsakogar izmed nas.
Paulo Coelho
Zgodilo se je pred mnogimi leti. Na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je prišel starejši gospod. Resen, uglajen, malo težje je hodil. Pri vratarju je želel izvedeti, kdo je v točno določeni sobi v tretjem nadstropju, in prosil je za sprejem. Prišel je do tajnice, ki ga je vprašala o namenu obiska. Ni ga želel razkriti, omenil je le, da bi rad za hip pogledal v mojo sobo. Bila je rahlo vznemirjena. Seveda sem vprašala, ali se ji zdi gospod nevaren, a ga ni tako ocenila. Saj veste, tožilci smo marsikoga preganjali za različna kazniva dejanja, zato skrb za varnost ni bila povsem odveč.
-
V Sloveniji opravimo veliko prostovoljnega dela. Prostovoljci so gasilci, gorski reševalci in gorniki, ki označujejo poti, pa tudi posamezniki, ki starejšim in osamljenim ponujajo pomoč, družbo, prevoz do zdravnika ali trgovine, pomagajo otrokom pri učni snovi, dajejo duševno oporo onkološkim bolnikom, zbirajo in delijo pomoč socialno ogroženim, pomagajo, kadar se zgodijo naravne katastrofe.
Največ prostovoljnega dela opravijo prostovoljci na področju socialne dejavnosti, nato vzgoje in izobraževanja ter kulture in umetnosti. Uradne statistike kažejo, da je v letu 2018 kar 244.300 prebivalcev Slovenije sodelovalo pri eni od organiziranih oblik prostovoljstva. Opravili so delo, za katero niso plačani, a je vredno 98,3 milijona evrov. Največ prostovoljnega dela opravijo v pomurski regiji (63,4 ure na prostovoljca v obdobju enega leta), na Gorenjskem (61,3 ure) in v osrednjeslovenski regiji (60,9 ure). Najmanj ur opravijo v primorsko-notranjski regiji (6,2 ure), vendar se ob tem poraja vprašanje, ali so uradne statistike zajele vse, ki so delovali prostovoljno, saj o opravljenem delu še zdaleč ne poročajo vsi. In vendar je pomembno, da o prostovoljstvu poročamo, pišemo in govorimo, saj mreža ljudi, ki so pripravljeni delovati kot prostovoljci, raste tudi s širjenjem informacij o delovanju prostovoljcev.
-
Predsednik vlade Marjan Šarec in koalicijski partnerji so se lahko po drugem glasovanju v parlamentu oddahnili. Proračuna za leti 2020 in 2021 so poslanci potrdili z zadostnim številom glasov, zato lahko zdaj vlada upravlja državo v okviru začrtanih financ. Pri tem računa, da se bo gospodarska rast ohranila in bodo prilivi dovolj veliki, da bodo »pokrili« proračunska predvidevanja. Ob tem velja opozoriti vsaj na dve okoliščini. Prvič, državni proračun je po obsegu največji doslej, in drugič, predsednik vlade in koalicijski partnerji...
Čemu imajo evropske države zakon o dolgotrajni oskrbi?
STARANJE V SLOVENIJI
Evropske države so v devetdesetih letih skrbno pripravljale sodobni sistem dolgotrajne oskrbe in sprejele zakon o njem. Ves ta čas govorimo o tem tudi v Sloveniji. Leta 2010 je vlada dala predlog zakona v javno razpravo in nato spet jeseni 2017 – prvi je ostal v predalih socialnega ministrstva, drugi zdravstvenega. Glede tega je izkušnja evropskih držav jasna: ne zdravstveno ne socialno ministrstvo ne more samo pripraviti in voditi sodobnega sistema humane, finančno in kadrovsko vzdržne dolgotrajne oskrbe. Ta je namreč neločljiva celota storitev socialne oskrbe, zdravstvene nege in človeškega odnosa med zdravimi in šibkejšimi v skupnosti.
-
ANKETA
Ali res sami razpolagate s svojim časom? Se počutite nadzorovani pri komuniciranju v javnosti in prek telefona?
Martina Kukman, upokojena knjigovodja, Ručetna vas, Črnomelj: »Prenosni telefon imam vedno pri sebi, saj se z njim počutim varnejše. Zaradi vrtoglavice večkrat padem. Do zdaj sem se vedno sama pobrala. Lahko pa se zgodi, da se ne bom mogla in ne bo nikogar v bližini. V takem primeru pride telefon prav. Če ne bom dosegljiva, bodo moji bližnji kmalu v skrbeh in me poiskali. Moja soseda si je s telefonom enkrat že priklicala nujno pomoč.«
