-
Nikoli ne bo več tako, kot je bilo
Prestopno leto imenujemo leto, ki je na »sporedu« vsaka 4 leta in ima 366 dni. Februar ima dodatni dan, vendar pa je kljub temu vedno najkrajši mesec v letu.
Zemljina pot okoli Sonca traja dejansko 365 dni in 6 ur in bi v daljšem časovnem obdobju prišlo do neujemanja z dejanskim stanjem letnih časov. S to spremembo je papež Gregor XIII. popravil napako prejšnjega julijanskega koledarja, zaradi česar gregorijanski koledar uporabljamo še danes. Iz zgodovinskih virov lahko razberemo, da so vse »dvajsetice» v preteklih stoletjih postregle s pandemijami, zaradi katerih je umrlo ogromno ljudi. Leta 1820 kolera, leta 1920 španska gripa, torej na vsakih 100 let je narava terjala svoj davek v obliki človeških življenj.
-
Marsikdo pove, da so bili zanj poleg staršev najpomembnejši ljudje njegovega otroštva stari starši. Vnuku so vzorniki in učitelji življenjske modrosti v vsakdanjih okoliščinah in tudi varen pristan, kjer je sprejet in ljubljen ne glede na vse.
Stari starši imajo kot vnukov »zunanji družinski obroč« zelo pomembno vlogo. Imajo privilegij, da vzgojne odločitve prepustijo otrokovim staršem, sami pa se lahko osredotočijo na sprejemanje otroka takega, kot je, kar otroku ustvari občutek, da ima v njih varen pristan, kjer je brezpogojno sprejet in ljubljen. Kar še zdaleč ni isto kot »dajati potuho«! Varen pristan vnuk potrebuje, da ohranja ali znova vzpostavi občutek notranjega miru, sprejetosti, čeprav ga je polomil ali čeprav se mu je zgodilo kaj, kar se mu zdi nerešljivo. Je mesto, kjer si opomore in dobi pogum, da se spopade z novimi življenjskimi izzivi. Kako bi vnuku ustvarili varen pristan?
-
Za slovenske zmage
Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, odpira vprašanja, kako naprej, ali smo se v tej krizi zavedeli, kako krhka je naša skupnost, v kateri ne izgubimo zavedanja o medsebojni povezanosti in soodvisnosti. Apostolov svobodnega trga in konkurenčnosti namreč ne skrbijo posledice njihove grabežljivosti, ni jim mar za vse večje število ljudi, ki so odrinjeni na družbeni rob, v revščino, zanje je pomembno merilo »napredka«, če si lahko bogati nagrabijo še več bogastva. To je žal groba podoba sveta, v katerem živimo.
-
Verjemi, da zmoreš, in si že na pol poti do cilja.
Theodore Roosvelt
Spominjam se piscev anonimnega pisma, ki so pred leti na Beli obroč Slovenije sporočili, da ima njihova sovaščanka velike probleme z odraslim sinom, saj pije in jo pretepa. Seveda smo se takoj odzvali, a s centra za socialno delo so nam odgovorili, da je bila gospa vse prej kot vesela obiska dveh socialnih delavk. Pojasnila jima je, da ni sinova žrtev in ne potrebuje prav nobene pomoči. Prišlo je novo pismo. Hujše od prvega. Sosedje so pisali, da ima gospa že zlomljeno nogo in nam celo očitali neaktivnost. Spet so jo obiskali s centra za socialno delo in ji ponudili vso pomoč. A gospa je bila tedaj še mnogo bolj huda kot prvič. Očitala jim je vmešavanje v družino, branila sina in povedala, da je (le) padla, zato naj ju že pustijo pri miru. Očitno so že sovaščani ocenili, da se ni dobro vmešavati, saj bi se sicer že takoj vključili v reševanje žrtve sinovega nasilja ali se vsaj podpisali in bi jih lahko uporabili kot priče.
Pri dolgotrajni oskrbi šteje človeški odnos
STARANJE V SLOVENIJI
Pomoč človeku, ki ne more sam opravljati vsakdanjih opravil, stoji na dveh nogah: ena je storitev, da je opravilo narejeno, druga je človeški odnos med oskrbovalcem in oskrbovancem. Nekatere oskrbovalne potrebe so na videz brezosebne, na primer postiljanje, druge povsem osebne, na primer pogovor o počutju oskrbovanca. V prihodnje bodo roboti prevzeli marsikatero težko oskrbovalno storitev, ne bodo pa imeli človeškega odnosa z oskrbovancem. Ali je pri oskrbovanju človeka res potreben tudi človeški odnos?
Bodite pozorni na znake srčnega popuščanja
Kadar preobremenjena srčna mišica ne more dobro opravljati svojega dela, se pojavita težko dihanje, dušenje, sčasoma že pri manjših obremenitvah ali ponoči, zaradi česar bolniki noči presedijo. Hitro se jim poveča telesna teža, otekajo jim noge, so utrujeni in oslabeli, ponoči morajo pogosto na vodo. Pojavijo se lahko tudi kronični kašelj ali piskanje, pomanjkanje teka ali slabost, hladne okončine, modrikaste ustnice, uhlji in nos. Vse to so znaki srčnega popuščanja.
Starejši ljudje znake srčnega popuščanja velikokrat pripisujejo starosti ali pa slabi telesni pripravljenosti in odlašajo z obiskom zdravnika. Kar je narobe, saj se lahko pojavijo hudi zapleti, celo odpoved srca. Starejši bolniki imajo namreč pogosto še pridružene bolezni, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, slabokrvnost ali ledvična oslabelost, ki jih je treba zdraviti vzporedno. Prej pa, ko pride bolnik k zdravniku, bolj bo zdravljenje uspešnejše, kar bo pripomoglo k boljši kakovosti življenja in daljšemu življenju bolnika.
-
Zaradi preklica epidemije v zvezi s koronavirusom, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ponovno sprejema stranke. Ob upoštevanju preventivnih zaščitnih ukrepov lahko zavod obiščete v času uradnih ur: v ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter v petek med 8. in 13. uro.
Po telefonu pa dobite informacije o pravicah in obveznostih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v ponedeljek, torek in četrtek med 8. in 15. uro , v sredo med 8. in 17. uro ter v petek med 8. in 13. uro. Vloge lahko oddate tudi v nabiralnike, nameščene ob vhodu v poslovne prostore zavoda ob ponedeljkih in sredah od 12. do 13. ure ter v poslovnem času ob torkih in četrtkih.
Pozivi k prilagoditvam programov socialnega varstva
Življenje po epidemiji koronavirusa zahteva nove pristope obravnave skrbi in dela z ranljivimi skupinami v okviru socialnovarstvenih storitev, poudarjajo v Socialni zbornici Slovenije. Epidemija novega koronavirusa je še bolj razgalila dolgoletne težave pri oskrbi v domovih za starejše, pokazala pa je tudi na nekatere pomanjkljivosti socialnovarstvenih storitev.
Zato v socialni zbornici ocenjujejo, da je treba povečati dostopnost do socialnovarstvenih storitev in programov, okrepiti strokovno ustrezno informiranost na področju socialnega varstva, prilagoditi izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev ter poskrbeti za zmanjševanje neenakosti na področju socialnega varstva različnih ranljivih skupin. Generalni sekretar zbornice Vilko Kolbl je izpostavil, da so bile v zadnjih dveh mesecih, ko je bila pod drobnogledom predvsem problematika domov za starejše, spregledane druge oblike institucionalnega varstva. To vključuje ranljive skupine oseb s posebnimi potrebami v varstveno-delovnih centrih, centrih za usposabljanje in druge storitve, kot je na primer pomoč družini na domu.
Pridi, kupi knjigo, podpri slovenske založnike – V ŽIVO!
Že precej let konec maja po različnih krajih potekajo Slovenski dnevi knjige. Letos pa je tradicijo prekinila karantena. Založniki so zato izpeljali knjižni sejem s kavča, tokrat pa knjige spet vračajo med bralce »v živo«. Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s partnerji in številnimi založniki pripravlja dogodek, ki so ga poimenovali Sejem na zraku.
Ta konec tedna bodo potekali štirje manjši knjižni sejmi:
V Ljubljani, na vrtu Društva slovenskih pisateljev, bodo stojnice s knjigami od petka, 29. maja, do nedelje, 31. maja, med 10. in 20. uro. V času sejma bo odprta tudi kavarna.
-
Začenja se že 21. Nacionalni teden prostovoljstva, ki bo potekal do nedelje. Namen tedna je praznovanje prostovoljstva, zahvala prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo delo in povabilo posameznikom, da se jim pridružijo.
Na Veseli dan prostovoljstva, 27. maja, bodo prostovoljci v več kot 40 krajih delili časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. V njem bodo predstavljene številne zanimive zgodbe in izkušnje prostovoljcev, ki delujejo na različnih področjih.
Po besedah izvršne direktorice Slovenske filantropije Tereze Novak prostovoljke in prostovoljci, povezani v nevladnih prostovoljskih organizacijah skrbijo za pestrost življenja v skupnosti, so velikokrat prvi, ki opozorijo na nepravilnosti v družbi, nudijo dodatno asistenco najranljivejšim prebivalcem, skrbijo za okolje, za široko mrežo športnih aktivnosti za vse generacije, za ohranjanje tradicije, za raznolikost kulturne ponudbe, vzpostavljajo nove povezave in iščejo alternativne rešitve in z vsem tem predstavljajo vezivo med ljudmi in varnost za vsakega, ki se znajde v stisk. Dodala je še, da modra država oziroma skupnost podpira prostovoljstvo s tem, da zagotavlja sredstva za delo prostovoljskih organizacij, za vzpodbujanje solidarnosti in medsebojnega povezovanja in za ustvarjanje razmer, ki omogočajo ljudem vseh generacij vključevanje v prostovoljstvo.
