Pred mednarodnim dnevom žensk Evropska komisija ugotavlja, da spolni stereotipi in nasilje zaradi spola še niso izkoreninjeni. Vsaka tretja ženska v Evropski uniji namreč doživi fizično in/ali spolno nasilje, ženske še vedno v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, v največjih podjetjih pa je samo 8 odstotkov izvršnih direktoric.

Za izboljšanje tega stanja je komisija predstavila strategijo za enakost žensk in moških v Evropi. S strategijo se zavezuje, da bo vidik spola upoštevala na vseh področjih politik, v njej pa določa tudi ključne ukrepe za naslednjih pet let.

 Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Zadnja leta se krepijo pozivi k učinkoviti rabi energije in varovanju okolju. Pomena učinkovite rabe energije se zaveda tudi vse več Slovencev, kot je pokazala raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) 2019 med tisoč gospodinjstvi. 

O učinkoviti rabi energije razmišlja 82 odstotkov gospodinjstev, kar je devet odstotnih točk manj kot pred dvema letoma. Podatke o učinkoviti rabi energije še vedno najpogosteje iščejo na spletu (93 odstotkov), drugi najpogostejši vir so dobavitelji opreme, tretji pa svetovalne pisarne ENSVET Eko sklada.
Glavni vir energije za ogrevanje ostajajo drva, ki jih uporablja 32 odstotkov v raziskavi sodelujočih gospodinjstev oz. devet odstotnih točk več kot predlani. Na drugem mestu je kurilno olje (20 odstotkov), na tretjem pa zemeljski plin (12 odstotkov ).
Glavni način ogrevanja v Sloveniji ostaja centralno ogrevanje. Uporablja ga 51 odstotkov v raziskavi sodelujočih gospodinjstev, kar je toliko kot predlani. Na drugem mestu je etažno centralno ogrevanje (17 odstotkov, enako kot predlani), tretje mesto pa si delita lokalno ogrevanje in centralno daljinsko ogrevanje.

NAŠ POGOVOR

Ženske so bile pri oblikovanju slovenske družbe močno prisotne, vendar pogosto spregledane. Ali kot pravi zgodovinarka dr. Marta Verginella, redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki raziskuje tematiko spola in vlogo žensk: »Zgodovinopisje se še vedno pogosto piše, kot da ženskega prebivalstva ne bi bilo.« Zagotovo ni dovolj, da se jih spomnimo samo marca, ko praznujemo mednarodni dan žensk in materinski dan, a vseeno je to priložnost, da obudimo iz pozabe nekatere posameznice, ki so širile meje 'ženskega sveta'.«

STARANJE V SLOVENIJI

Značilnost polpretekle dolgotrajne oskrbe so ločene storitve zdravstvene nege, socialne oskrbe in drugih strok. V oskrbovalni ustanovi se zvrsti ob postelji oskrbovanca dan za dnem vrsta izvajalcev: negovalka, čistilka, medicinska sestra, fizioterapevtka, delovna terapevtka, socialna delavka ... To je industrijski princip tekočega traku v proizvodnji 19. in 20. stoletja, ki je prešel v institucionalizirano delo z ljudmi. Za ta tip oskrbe že danes ni dovolj kadra. Za posameznika in državo je predraga. Človek informacijskega časa noče biti objekt serijske obravnave. Na prehodu iz 20. v 21. stoletje jo je zamenjala integrirana dolgotrajna oskrba, ki vse vire in vse vidike oskrbe povezuje v celoto, vsakega človeka pa jemlje osebno, torej z njegovimi potrebami, zmožnostmi in njegovo osebno zgodovino. Dobre izkušnje po Evropi kažejo, da ta novi princip omogoča humano, finančno in kadrovsko vzdržno oskrbo v času rastočih potreb ob staranju prebivalstva.

Alojzija Murn iz Naklega pravi, da slika, odkar ve zase. Samo da so ji domači kot majhni punčki dali papir in svinčnik, pa so imeli mir. V najstniških letih je hodila na odprtje razstav, če je le bilo mogoče, je opazovala slikarje pri delu in si želela, da bi znala tako slikati. Šele ko je zamenjala službo in se je vozila v Ljubljano, je odkrila Likovni atelje Nuše Lapajne, akademske slikarke, in se začela zavzeto učiti osnov risanja, nato pa še slikanja.

Rada riše z ogljem in na velikih formatih. Pri slikanju pa ji je najljubša tehnika olje na platnu, čeprav jo vedno bolj navdušuje tudi akvarel, ki ga šele dobro spoznava. Večinoma slika v živo, ne po fotografiji. Zlasti portreta nikoli ne moreš tako dobro »zadeti« kot pri živem modelu, pravi slikarka.

Varstveni dodatek, ki trenutno znaša 189 evrov na mesec, ljudem v kronični finančni stiski omogoča nekaj več kot le golo preživetje. Denar lahko porabijo za vzdrževanje stanovanja ali nakup trajnih dobrin, na primer gospodinjskih strojev. Skratka za kritje stroškov, ki so nujni, a si jih le malo starostnikov lahko privošči.

Tveganje revščine pri starejših je pri nas že od krize naprej večje kot v večini držav Evropske unije. Dr. Andrej Srakar z Inštituta za ekonomska raziskovanja je izračunal, da je bilo v letu 2017 zaradi revščine na Danskem ogroženih 11 odstotkov prebivalstva, na Češkem 14, v Nemčiji in Avstriji 16 oziroma 22, v Sloveniji pa 29 odstotkov. Na slabšem so samo starejši v Bolgariji, Cipru, Španiji, Estoniji, Latviji in Litvi. Po mnenju Srakarja so glavni razlogi za klavrn položaj nizke pokojnine, neurejen sistem dolgotrajne oskrbe in pomanjkljivi podporni mehanizmi.

Valentinovo na hrvaški obali

Skupina bralcev Vzajemnosti je sredi februarja preživela dva lepa dneva v Istri. Uživali so v čudovitem vremenu, sprehodu ob morju v Rabcu in ogledovanju znamenitosti Reke, Opatije, Pulja in Vodnjana, kjer je nastala ta fotografija ob starodavnih kažunih, to so pastirske hiške iz kamna, narejene v tehniki suhe gradnje. (Fotografija: Stanislav Kodelja)

 Kako možgani zaznavajo medosebne odnose

Človek ni otok se glasi naslov letošnjega Tedna možganov, ki ga za ozaveščanje laične in strokovne javnosti že vrsto let prireja SiNAPSA, slovensko društvo za nevroznanost, v sodelovanju z drugimi organizacijami in posamezniki. V tednu med 16. in 22. marcem 2020 bodo s predavanji, filmi in delavnicami osvetlili odnose, s katerimi se srečujemo vsak dan. To je priložnost, da prisluhnemo znanosti, ki »utira pot resnici in naj nas brani pred zavajanjem in neresnicami«. Največ dogodkov bo v Ljubljani, odvijali se bodo v Peterlinovem paviljonu Fakultete za matematiko in fiziko, v Atriju ZRC ter v Slovenski kinoteki. Predavanj in delavnic pa se lahko udeležite tudi v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Tolminu in Mirnu. Program najdete na spletni strani: http://www.sinapsa.org/TM. Priporočamo še obisk spletne strani: www.zamozgane.si.

 Prva sobota v marcu je dan, ko se ljubitelji hoje v naravi z veseljem odpravijo na pohod v spomin na prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča. Prehodijo 15 kilometrov med srednjeveškim središčem Višnje Goro in Jurčičevo domačijo na Muljavi, kjer se dogodek zaključi z glasbenim in kulturnim programom. Med potjo si udeleženci ogledajo različne znamenitosti (gozdno učno pot, cerkvico sv. Duha na Polževem …) in poskusijo domače dobrote, ki jih pripravijo domačini. Čebelarsko društvo iz Stične pa bo poskrbelo za meden prigrizke že na začetku pohoda. 

Anketa

Ali so ženske v Sloveniji enakovredne in enakopravne moškim?

 Jurij Souček, upokojeni igralec, Ljubljana: »Za področje umetnosti z veseljem povem, da so ženske bile, in verjamem, da so še, vedno popolnoma enakovredne in enakopravne z moškimi. Moški smo jih občudovali, saj so velikokrat zmogle mnogo več kot njihovi kolegi. Tudi finančno med nami ni bilo razlik. Morda je žensk le nekoliko manj med kiparji, saj je ta dejavnost pogosto povezana z večjimi fizičnimi napori, ki ženskam niso povsem naravni.«