Letos bomo največji krščanski praznik, veliko noč, praznovali le v svojih domovih. Kljub temu pa z mnogimi navadami in šegami naredimo vez s preteklostjo ter si tudi v osami pripravimo čim lepše praznovanje, nam želi bralka Zdenka Golub iz Podlehnika, ki je pripravila prispevek

Priprave na veliko noč se pričnejo že po pustu, s 40- dnevnim postom. Postni čas ne pomeni le odrekanja od mesne hrane, pač pa se v tem času duhovno pripravimo in se odpovemo predvsem svojim razvadam. To je čas za razmislek, čas za dobra dela.

 Izredne razmere, v katerih živimo, lahko v nas vzbudijo občutke nemoči, strahu, obupa in osamljenosti, pa tudi nestrpnosti in agresije. Pri spopadanju s temi občutki nam lahko pomaga že pogovor, s katerim dobimo potrditev, da v stiski nismo sami. Prebivalcem Ljubljani so na voljo številne oblike brezplačne psihosocialne pomoči, zato le pokličite.

Psihosocialna pomoč v Zdravstvenem domu Ljubljana

Strokovnjake Zdravstvenega doma Ljubljana lahko vsak delovnik od 7. do 20. ure pokličete na telefonsko številko 051 684 253, oziroma pišete na e-naslov psiholoska.podpora.covid19@zd-lj.si.

Med ukrepi za zajezitev širitve okužbe z novim koronavirusom je bilo zelo veliko burnih odzivov na časovno omejitev nakupov za upokojence. Številni menijo, da je odločitev o tem, da upokojenci nakupujejo živila le od 8. do 10. ure, neživljenjska, celo diskriminatorna. Zato je vlada prejela kar nekaj pozivov, naj ponovno preuči in spremeni odlok, da bi se časovni interval nakupovanja živil izključno za ranljive skupine podaljšal do 12. ure.

Med prvimi so se za podaljšanje časa za nakupe starejših in drugih občutljivih skupin zavzeli v združenju Srebrna nit. Vladi predlagajo naj bodo trgovine zanje odprte vsaj štiri ure, torej od 8. do 12. ure, za vse druge pa od 12. do 20. ure.  Ob tem so opozorili še, da »varnostniki in drugi, ki skrbijo za red ob vhodih s preverjanjem starosti ob vstopu v trgovino, kršijo pravico o varovanju osebnih in zdravstvenih podatkov.

 Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so prepričani, da je razkuževanje skupnih prostorov stavb ukrep za zagotavljanje javnega zdravja, katerega stroške mora kriti država.

Če je vlada kljub dvomu Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) v koristnost razkuževanja hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah sprejela tak odlok, naj zagotovi njegovo strokovno izvajanje, vendar ne na stroške etažnih lastnikov, so odločni. Na pomanjkljivosti odloka sta že opozorili tudi Združenje upravnikov nepremičnin in Združenje etažnih lastnikov.

Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom COVID-19 je v marcu praktično ves svet ohromel. Vsi smo trepetali pred nevidno okužbo, ker smo vedeli, da ogroža zdravje in celo življenje. Tu lahko potegnemo vzporednico z onesnaževanjem okolja. Vendar se bo enkrat virus umaknil (četudi morda le potuhnil), a vendarle ne bo večna grožnja v primerjavi z vsem, kar je v naši zemlji, vodah, ozračju. Srhljivo je slišati naštevanje, kako težka okoljska bremena ima Slovenija iz preteklosti: azbest v Anhovem, Mariboru, Ljubljani in na obali, organska topila in težke kovine na Vrhniki, svinec v Mežici, težke kovine in prašni delci v Zasavju, PCB v Beli krajini, težke kovine v Celjski kotlini, atrazin na Dravskem polju ... Najhuje pa je, da za vse to vemo že desetletja, pa nihče noče ukrepati, je kritična prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

»Z morebitno resno epidemijo koronavirusa se bo v celoti pokazala dolgoletna nedohranjenost javne zdravstvene mreže – kadrovska, finančna in prostorska. Če bo treba hospitalizirati več tisoč ljudi, jih ne bomo imeli kje nastaniti,« je tri dni po prvi okužbi s koronavirusom v naši državi dejal sociolog dr. Gorazd Kovačič. Opozorilo se je tedaj zdelo pretirano. Slab teden dni pozneje je bilo čisto drugače. Javno zdravstvo, večni grešni kozel, je ostalo edino upanje ogroženega prebivalstva.

Že berete elektronske knjige?

Samoizolacijo zaradi epidemije novega koronavirusa lažje premagujemo z branjem e-knjig. Beremo lahko na vseh elektronskih napravah (računalniku, tabličnem računalniku, pametnem telefonu), s pomočjo bralnika pa je branje še posebej udobno, saj si lahko velikost črk in osvetljenost prilagodimo.

V spletni knjižnici in knjigarni Biblos je na voljo več kot 3800 naslovov, knjige si lahko izposodite ali kupite 24 ur na dan 7 dni v tednu. Izposoja je brezplačna, e-knjige pa je mogoče tudi kupiti.

  Obiski v domovih za starejše (imamo 102 domova) so prepovedani že več tednov, sj je po mnenju strokovnjakov koronavirus covid-19 nevaren zlasti za starejše zaradi slabšega delovanja imunskega sistema, pridruženih kroničnih obolenj, denimo srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni, ter drugih zdravstvenih težav, ki so v starosti pogostejše. V večini domov se uspešno varujejo pred okužbami, vendar pa je med vsemi 897 okuženimi že petina stanovalcev. Največja žarišča so v domovih v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru.