Zakaj čakati le zakon o dolgotrajni oskrbi?
Mestna občina Kranj pripravlja strategijo reševanja problematike staranja prebivalcev, saj je delež starejših občanov 19,2 odstotka, do leta 2030 naj bi se zvišal na 30 odstotkov. Konec januarja, tik pred koncem javne razprave o osnutku strategije so pripravili forum z naslovom Kranj – mesto prihodnosti tudi za starejše.
Župan Matjaž Rakovec je poudaril, da si želijo čim več idej ljudi, ki se tako ali drugače srečujejo s tematiko skrbi za starejše, še posebej z vsemi stopnjami demence. Kako skrbeti za starejše občane, kako jim omogočiti lažje bivanje v sedanjih bivališčih med svojimi ter kako razvijati tako institucionalne kot tudi neinstitucionalne storitve za starejše so bile osrednje teme več kot triurne izmenjave mnenj v kranjski knjižnici, ki bo kmalu postala četrta demenci prijazna točka v mestu.
-
S staranjem prebivalstva narašča tudi število starejših zapornikov. Saj ne, da bi bilo mladim v zaporu bistveno lažje, a starejše pestijo še zdravstvene težave, povezane z leti, kot tudi težja prilagoditev na nove razmere. Zanje je tudi vrnitev v realno življenje skrajno zapletena.
Na pogovoru o starejših zapornikih, ki ga je pripravil Zavod za aplikativne študije OPRO v zadnjih dneh preteklega leta, so poudarili dejstvo, da tako kot so v družbi, usmerjeni v potrošništvo in dobiček, starejši ljudje marginalizirani, so odrinjeni tudi stari zaporniki. Ne obstajajo, ne zaslužijo si pozornosti, toliko je drugih težav, ki jih je treba prej rešiti, čeprav so jih Združeni narodi že leta 2009 opredelili kot ranljivo skupino. Evropska medicinska znanost opozarja, da je medicinska oskrba ljudi v zaporih drugorazredna v primerjavi s tisto v skupnosti.
-
Za slovenske zmage
Vsi ljudje si želimo, da bi lahko živeli dostojno življenje in bi se voditelji, ki vodijo našo skupnost, zavedali odgovornosti, ki so jo prevzeli. Žal mnogi od tistih, ki odločajo o našem vsakdanu, tej nalogi niso kos. Bolj kot skrb za skupno dobro, jih vodi sla po oblasti in osebnem bogastvu. Tu jim rade volje pomagajo nevidni pokrovitelji, ki prihodnost merijo predvsem po količini svojega bogastva. Pri tem jih nič ne ustavi, ne slišijo krikov otrok, ki zaradi prerivanja kapitalskih interesov umirajo zaradi lakote ali pomanjkanja zdravil. Ne, njihovo vodilo je za vsako ceno povečati dobiček in gospodarsko rast, in to ne glede na posledice, ki jih povzroča ta požrtnost. To je pravzaprav prevladujoč vzorec v današnjem svetu in praviloma največjo ceno tovrstne globalne norosti plačujejo tisti, ki so najranljivejši.
Dunaj vzorno skrbi za kakovostno bivanje starejših meščanov
Dostopnost stanovanj za vse, tako za bolj ali manj premožne, starejše, mlade družine kot tudi za osebe s posebnimi potrebami, zmerna najemnina, po drugi strani pa tudi urejena infrastruktura, dobro delujoč javni prevoz in čisto okolje – vse to so razlogi, da je Dunaj že vrsto let razglašen za mesto, ki ponuja najboljšo kakovost življenja na svetu. Predstavniki dunajskih oblasti se radi pohvalijo s svojim modelom »stanovanj za vse«, kamor že tri desetletja spadajo tudi stanovanjske skupnosti starejših. Dve smo obiskali skupaj s predstavniki stanovanjskega sklada in zavoda za oskrbo Mestne občine Ljubljana. Obisk je organiziralo predstavništvo mesta Dunaj v Ljubljani – Eurocomm.
-
LIFTING NAIVNOSTI
Večina žensk z leti spozna, da njihova koža potrebuje skrbnejšo nego. Izjeme to ugotovitev samo potrjujejo. Imam prijateljico iz mladosti, ki je lahko vse življenje s svojo kožo ravnala tako, kot da je neuničljiva – se pretirano sončila, nanašala na obraz najbolj cenene kreme, z veseljem kadila, da ne naštevam naprej ... Ampak njena koža je še vedno gladka, napeta, brez starostnih peg.
Vsakič, ko se zazrem v njen obraz, se toliko bolj zavedam svoje kože, ki ji starost prav nič ne prizanaša, zato ji moram vsaj enkrat letno privoščiti nekoliko bolj profesionalen pristop. Čeprav je narava pri nekom bolj prizanesljiva, pri drugem pa manj ali kje drugje, je v mojih letih, ko sta sedmica in ničla že čisto blizu, to pričakovan proces.
Opišite, kako ste nekoč preživljali počitnice
Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije že tretje leto pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo. Naslov se glasi: Zgodbe mojega kraja: kako smo nekoč preživljali počitnice.
Natečaj, ki bo potekal od 8. februarja do 15. aprila 2020, je namenjen avtorjem, ki so dopolnili 60 let in radi pišejo. Vabijo vas, da pošljete kratko, resnično zgodbo iz preteklosti, povezano s preživljanjem počitnic v domačem kraju ali drugod po Sloveniji. Zgodba se lahko navezuje na lastne spomine ali na zanimivo pripoved, stare fotografije in zapiske. Vsak avtor lahko sodeluje le z eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. K besedilu lahko priloži fotografijo, ki se navezuje na zgodbo, ni pa pogoj za sodelovanje.
Kulturni dogodek v družbi grofice
Kulturno – zgodovinsko društvo Rusalka, ki se trudi ohranjati zgodovino vzhodnega dela Ljubljane in jo preko kulture širiti zanamcem, ob slovenskem kulturnem prazniku v Centru Zalog pripravlja posebno prireditev ob izidu knjige Slepa grofica.
Knjiga, ki jo je napisal Ivan Sivec, opisuje življenje Ljubljančanke Tanje Šubelj, ki je slepota ne ovira, da ne bi živela polno življenje. S Florjanom Sušnikom ohranjanjata kulturno dediščino, s starim pohištvom, slikami in drugimi dodatki sta opremila dvorec Rus v Lokovici in dvorec Štatenberg v Makolah ter igrata lika grofa in grofice Štatenberške.
Dogodki in prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
Ljubljana, Maribor, Nova Gorica: recital Prešernove poezije
Članice in člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije – igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture – bodo že 34. leto zapored s poezijo počastili slovenski kulturni praznik. V soboto, 8. februarja, ob 12. uri se bo z Zdravljico začel recital Prešernove poezije na ljubljanskem Prešernovem trgu, novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.
Recital boste lahko spremljali na 3. programu Radia Slovenija, na spletni strani državne radiotelevizije (https://www.rtvslo.si) in Facebook strani programa ARS.
Humana oskrba je sestavljena iz formalne in neformalne
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Evropske države so pred četrt stoletja skrbno pripravljale sodobni sistem integrirane dolgotrajne oskrbe in o njej sprejemale svoje zakone. Slovenijo ta odločilni korak za varno staranje čaka. Ob zaostanku je toliko pomembnejše, da bo zakon Slovenijo usmeril v human, finančno in kadrovsko vzdržen sistem oskrbe starostno opešanih, dolgotrajno bolnih in invalidnih ljudi. Eden izmed bistvenih pogojev za to je integracija neformalne oskrbe, ki jo opravljajo svojci, sosedje in prostovoljci, ter formalne oskrbe, ki jo opravljajo poklicne službe in ustanove. Glede tega je predlog zakona leta 2017 padel na izpitu.
-
Kdor je zdrav, ima upanje, in kdor ima upanje, ima vse.
Arabski pregovorBilo je v preteklem poletju. Čakala sem na mestni avtobus, ko sem jo zagledala. Hodila je počasi, videti je bila utrujena kljub jutranji uri. Pogledovala je na številko avtobusa pa na tablo z urnikom odhodov in prihodov. Začela je pripovedovati, da so ji v zdravstvenem domu povedali, da nima več izbranega zdravnika in si mora poiskati novega. Prijazna vratarica ji je svetovala, naj gre v Medicinski center Ljubljana v Zupančičevi jami, kjer je še prosta ena splošna zdravnica, kar je tudi storila.
