Zavod za aplikativne študije, OPRO,  v četrtek, 10. oktobra, ob 18:30, v Centru kulture Španski borci predstavlja publikacijo z naslovom Starost ni za mevže ali o nasilju nad in med starimi. Na pogovoru bodo sodelovali: dekanja Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek, psihiater in literat  Matjaž Lunaček in mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Otto Gerdina.

Kot je med drugim zapisano v publikaciji, so stari ljudje fizično in socialno šibkejši, zato se težje branijo oziroma pobegnejo, obenem so do nasilja manj kritični in ga redkeje prepoznavajo. Nasilje v partnerski zvezi doživljajo kot osebni neuspeh, kot sramoto, ga razumejo kot zasebno zadevo. In gotovo jih je strah, da bi zadnja leta preživeli sami, zato težko zberejo pogum, da bi ukrepali. Po drugi strani pa  žrtve partnerskega nasilja v starosti niso zaščitene in nimajo denimo niti varne hiše, kamor bi se zatekle.

 V  Švicariji, Mednarodnem grafičnem likovnem centru v ljubljanskem Tivoliju bodo v četrtek, 10. oktobra. ob 19. uri  odprli razstavo prototipov za aktivno staranje. V mednarodnem projektu RogLab Open: Aktivno staranje, so jih razvili prijavitelji z vsega sveta.  Projekt je nastal v koprodukciji s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter v partnerstvu z MGLC ter Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.

Izmed tridesetih predlogov so na delavnici nastali štirje prototipi, ki so uporabni tudi doma.

 V Ljubljani bo v sredo, 9. oktobra,  v okviru projekta APPLAUSE potekal 2. festival uporabe invazivnih tujerodnih rastlin. Festival bo na Stritarjevi ulici med 9. in 18. uro (v dveh šotorih).

 Invazivne tujerodne rastline pri nas čedalje bolj odstranjujemo,  odstranjene kompostiramo ali sežigamo. Marsikdo pa ne ve, da so lahko tudi koristne. Iz njih je mogoče izdelati papir, barvila, pripravke proti vrtnim škodljivcem in še marsikaj. Nekaj od tega bodo imeli priložnost ustvariti tudi obiskovalci festivala, otroci in odrasli. Med drugim bodo naredili svoj papir, izdelovali košarico za piškote iz "invazivnega papirja", žuželčnik iz invazivnih rastlin, se igrali igro spomin, napisali bodo cvetlično pismo, izve3deli marsikaj zanimivega o pridobivanju barvil in še  … Zanimiva bodo tudi predavanja o tujerodnih invazivnih rastlinah in drevesnih vrstah, ki jih bodo pripravili strokovnjaki iz Biotehniške fakultete in Kemijskega inštituta RS.

 Zaradi dobre odzivnosti na Svit, presejalni program za odkrivanje predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki, zdravniki rešijo življenje vsaj 300 ljudem na leto. Podoben program bi potrebovali tudi za odkrivanje okužbe z bakterijo  H. pylori, ki povzroča raka želodca, po smrtnosti na tretjem mestu med raki na svetu. V Sloveniji zaradi njega zboli več kot 470 bolnikov na leto.

Bolniki običajno zelo pozno dobijo diagnozo, saj niso pozorni na začetne simptome raka na želodcu. Ti so večinoma blagi in pogosto spominjajo na druga želodčna obolenja, kot so želodčna razjeda, vnetje ali odziv na določeno hrano. Najpogosteje obolevajo ljudje po 60 letu starosti, dejavniki, ki vplivajo na njegov nastanek pa so uživanje močno začinjene hrane, dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori. 

 V DEOS Centru starejših Zimzelen Topolšica bodo v ponedeljek, 7. oktobra, pripravili dan odprtih vrat, v sklopu katerega bodo predstavili program Aktiven dan. To je socialno-varstveni program, namenjen predvsem starejšim od 80 let, ki bivajo v domačem okolju in se zaradi različnih ovir ne morejo v zadostni meri izven doma udeleževati aktivnosti, potrebnih za vzdrževanje ustrezne kakovosti življenja.

Program v Zimzelenu poteka dvakrat na teden,  ob ponedeljkih in četrtkih, med 9.30 in 13.30. Vodita ga strokovni vaditelj in animator, sestavljen pa je iz več povezanih aktivnosti.  Po polurnem "kofetkanju se udeleženci pogovarjajo o ciljih dnevnih aktivnosti ter pomembnosti aktivnega in zdravega življenja starostnikov. Sledi vadba, ki jo strokovni vaditelj sestavi za vsakega udeleženca posebej, s ciljem izboljšati fizično pripravljenost in osnovne vitalne funkcije, zmanjšati bolezenske težave in povečati življenjsko energijo.

»V medijih je preveč slabih objav glede starosti in razmer v domovih starejših občanov, medtem ko so dobre, pozitivne zgodbe običajno prezrte. To vzbuja v ljudeh, predvsem starih in pomoči potrebnih ter njihovih svojcih, strah in nezaupanje na zalogo. In je napačen način za reševanje težav, ki bi jih morali država in institucija, če se zgodi napaka, reševati takoj in na mestu,« trdi Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice. Širša javnost jo je bolje spoznala poleti zaradi odmevnega projekta Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Vendar je to le eden izmed projektov, ki si jih ta energična, vedoželjna, predvsem pa topla in zelo pozitivna ženska zamisli in jih tudi uresniči. Pravi, da družba potrebuje pozitivne zgodbe tudi zato, da nas in druge motivirajo in nam vlivajo upanje. 

Pokojnine so vse nižje tako pri nas kot tudi v razvitejšem svetu, na primer v Združenih državah Amerike. Posamezniki morajo že zgodaj razmišljati o tem, da bodo v času svoje zaposlitve tako ali drugače varčevali, sicer jih na stara leta, ko naj bi uživali zasluženi pokoj, čaka beda.

V Arizoni smo se pogovarjali z Ivanom Novakom (ime je na željo sogovornika spremenjeno, op. p.), ki nam je povedal, da pokojnine v ZDA niso takšne kot nekdaj, ampak boljše. »Obstaja več tipov pokojnin, ki se med seboj razlikujejo, glede na to, kje je bil posameznik zaposlen (v državnem ali zasebnem sektorju), kolikšna je bila njegova plača, koliko časa je bil zaposlen ...,« je pojasnil.

STARANJE V EVROPI

Že tretje leto poteka večji mednarodni raziskovalni projekt »Prepoznavanje in razumevanje vloge dejavnikov države blaginje za oskrbo starih ljudi, živečih v skupnosti v Sloveniji in Avstriji« pod vodstvom prof. dr. Valentine Hlebec. V sodelovanju z avstrijskimi raziskovalci proučujemo razlike med sistemoma zagotavljanja dolgotrajne oskrbe v Avstriji in Sloveniji.

Kaj smo ugotovili? Zlasti so opazne razlike v spolnih vlogah med starejšimi, še posebej glede na dohodek in izobrazbo anketiranca. Ženske praviloma pogosteje pomagajo svojim staršem kot moški, to je univerzalna značilnost, ki jo boste našli v tako rekoč vseh sistemih oskrbe. Pričakovali bi, da bo avstrijski sistem s svojim »Pflegegeldom«, torej posebnim denarnim dodatkom, ki ga nekateri prejemajo za oskrbo starejših, zmanjšal razlike med ženskami in moškimi glede dajanja oskrbe.

Mlada glasbenika, pevec in avtor projekta Mark Požlep in klaviaturist Igor Feketija, sta v 6 dneh pripravila šest koncertov v šestih domovih za starejše na območju držav nekdanje Jugoslavije. Turnejo sta začela v domu starejših na Teznem v Mariboru, nato sta obiskala Opatijo, Risan v Črni gori, Sarajevo, Skopje in Jagodino v Srbiji.

Potem pa sta vse to združila v zanimiv pripovedovalski koncert in ga postavila na ogled v Gledališču Glej v Ljubljani, nato pa gostovala po Sloveniji in tujini. Med predstavo, ki nosi naslov Bolj čudno od raja, glasbenika izvedeta sedem zimzelenih pesmi iz zgodnjega obdobja jugoslovanske zabavne glasbe (med njimi Voljelo se dvoje mladih, Bila je tako lijepa, Djevojko mala, Žute dunje …), vmes pa pripovedujeta o zgodah in nezgodah na poti, predvsem pa o tem, kako so njune koncerte sprejeli v posameznih domovih za starejše.