Ko zdravnik reče osemdesetletniku, ki bi moral zaradi zalitih pljuč  ostati na rehabilitaciji, da je postelj in osebja premalo in da bo raje svoj  čas in energijo namenil mlajšim bolnikom – koga bi moralo biti sram? Bolnika, zdravnika, ministra za zdravje, predsednika  vlade, vse nas, ki to opazujemo in si mislimo ‘Ja, tako pač je’?

Slovenski zdravstveni sistem, tako kot zdravstveni sistemi v večini tujih držav, ni prilagojen staranju populacije. Nedavna raziskava o doživljanju starizma v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji je pokazala, da je več kot dve tretjini starejših od 65 let pri zdravstvenih obravnavi občutilo diskriminacijo.

 Slovenski etnografski muzej (SEM,  na Metelkovi  2 v Ljubljani) bodo ob slovenskem kulturnem prazniku obiskali Ravenski pustovi, tradicionalne pustne maske iz vasi pod Krnom, ki s svojim prihodom napovedujejo pustni čas.

Na razstavi Ravenski pust: Pustna šega v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih so predstavljeni trije pustni liki, ki jih je Slovenski etnografski muzej odkupil leta 2019: ta lepega in ta lepo ter ta grdega. Razstavljeni sta tudi dve naličji ta grdega; iz konca 50ih let 20. stoletja, ki ga hranijo v SEM in najstarejšo do sedaj znano masko Ravenskih pustov iz leta 1915, ki jo hrani Tolminski muzej. Odprtje razstave ob 15. uri bo na ploščadi pred SEM popestrila fantovska druščina Ravenski pustovi. 

Prvega januarja so začele veljati spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo novim upokojencem omogočile boljše pokojnine. Te naj bi se tudi letos uskladile dvakrat. Pokojninska blagajna se zaradi gospodarske rasti krepi. Reforma iz leta 2013 še vedno deluje, kar pa ne pomeni, da ni potrebna priprava na novi zakon, opozarja Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Lani so se pokojnine drugo leto zapored uskladile redno in izredno. Ali lahko podobno uskladitev pričakujemo tudi letos?

Ali se spomnite, kako smo nekoč smučali?

Če se spomnite ali pa ne, lahko 15. februarja v Škofji Loki obudite spomin na to, kako smo starejši ali pa naše mame in očetje nekoč smučali po takrat še redno zasneženih hribih. »Zelena zima nam ne bo preprečila, da ne bi izvedli jubilejnega 20. mednarodnega tekmovanja v smučanju po starem. Če sredi februarja ne bo dovolj snega, imamo že nameščene snežne topove, ki že zasnežujejo tekmovališče, tako da tekma zagotovo bo,« nam je povedal Branko Tavčar iz škofjeloškega Društva Rovtarji – smučanje in kolesarjenje po starem, ki se je tekmovanja domislilo in ga vsa ta leta tudi organizira.

 S staranjem prebivalstva narašča tudi število starejših zapornikov. Saj ne, da bi bilo mladim v zaporu bistveno lažje, a starejše pestijo še zdravstvene težave, povezane z leti, kot tudi težja prilagoditev na nove razmere. Zanje je tudi vrnitev v realno življenje skrajno zapletena.

Na pogovoru o starejših zapornikih, ki ga je pripravil Zavod za aplikativne študije OPRO v zadnjih dneh preteklega leta, so poudarili dejstvo, da tako kot so v družbi, usmerjeni v potrošništvo in dobiček, starejši ljudje marginalizirani, so odrinjeni tudi stari zaporniki. Ne obstajajo, ne zaslužijo si pozornosti, toliko je drugih težav, ki jih je treba prej rešiti, čeprav so jih Združeni narodi že leta 2009 opredelili kot ranljivo skupino. Evropska medicinska znanost opozarja, da je medicinska oskrba ljudi v zaporih drugorazredna v primerjavi s tisto v skupnosti.

Dostopnost stanovanj za vse, tako za bolj ali manj premožne, starejše, mlade družine kot tudi za osebe s posebnimi potrebami, zmerna najemnina, po drugi strani pa tudi urejena infrastruktura, dobro delujoč javni prevoz in čisto okolje – vse to so razlogi, da je Dunaj že vrsto let razglašen za mesto, ki ponuja najboljšo kakovost življenja na svetu. Predstavniki dunajskih oblasti se radi pohvalijo s svojim modelom »stanovanj za vse«, kamor že tri desetletja spadajo tudi stanovanjske skupnosti starejših. Dve smo obiskali skupaj s predstavniki stanovanjskega sklada in zavoda za oskrbo Mestne občine Ljubljana. Obisk je organiziralo predstavništvo mesta Dunaj v Ljubljani – Eurocomm.